Aplikacija gnojevke z vlečenimi cevmi za zmanjšanje izgub dušika | (foto: Lidija Diklič, KGZ Celje)
Je datumska omejitev gnojenja še smiselna v digitalni dobi?
Kmetijstvo Robert Božič
V sredo 15. novembra se je zaključil redni rok, do katerega slovenski kmetje lahko njive in travnike gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na pobudo Kmetijsko gozdarske zbornice zaradi obilnih jesenskih padavin v oktobru, ter posledično premokrih in z vodo napitih tal, ki ne omogočajo obdelave, rok za razvoz teh gnojil podaljšalo in sicer do 15. 12. 2023.
To se je zgodilo le dan pred iztekom roka, podaljšanje pa velja samo za tekoča organska gnojila, medtem ko rok za razvoz hlevskega gnoja (še) ostaja nespremenjen, kar seveda sproža številna vprašanja o načinu birokratskega določanja datumskih prepovedi gnojenja.
Talne razmere se od kraja do kraja zelo razlikujejo, mnogi kmetje tudi opozarjajo, da narava jasno kaže, da birokratsko postavljanje datumov opravil, ki morajo najprej temeljiti na upoštevanju dejanskih razmer v naravi in seveda zasledovati vsa pravila dobre kmetijske prakse, torej ni na mestu.
In prav na to področje sega EIP projekt z naslovom Optimizacija rabe živinskih gnojil, ki so ga v minulih letih izvedli na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.
Kot je za našo kmetijsko oddajo povedal Daniel Skaza, univ. dipl. inž. Zoot. S tamkajšnjega Oddelka za živinorejo, se je sicer projekt dotikal izziva, kako na drugačen način pristopiti k spomladanskemu gnojenju travniških površin z organskimi gnojili.
»Zaradi vseh koristi uporabe živinskih gnojil v kmetijstvu smo želeli v našem poskusu določiti optimalni čas gnojenja z gnojevko, ki ne povzroča onesnaženja podtalnice z nitrati in hkrati zagotavlja čim manj ostalih nezaželenih posledic za prebivalstvo. Z optimalno rabo živinskih gnojil lahko v tla vnesemo več organske snovi, kar prispeva k trajnostni rabi kmetijskih zemljišč, pravočasen vnos pa pomeni večjo pridelavo krme,« o izzivih projekta pravi Skaza.
»Namen poskusa je bilo preveriti v kolikšni meri prihaja do izpiranja nitratov v spodnje plasti tal pri gnojenju površin z različno količino gnojevke v različnem času razvoza na površine pokrite z zelenim pokrovom, v našem primeru s travno rušo. Rezultati analize vzorcev tal so pokazali, da izpiranja nitratnega dušika v nižje plasti tal ni bilo. Tudi na površinah, kjer smo aplicirali zelo visoko količino gnojevke (v poskusu 40 m3 na ha) izpiranja nitratov v globje plasti tal v poskusu nismo zaznali.«
V digitalni dobi, ko je mreža vremenskih postaj, ki spremljajo glavne vremenske spremenljivke, bi namesto z uredbo določenih splošnih prepovedi, lahko po posameznih območjih vsako sezono posebej določali primeren čas aplikacije gnojil in tako poskrbeli za okolje in hkrati za dobre pridelke, so prepričani v projektu sodelujoči partnerji.
