Geza Filo: Praznik reformacije mi pomeni osvežitev Evangelija!

Novice 31. 10. 2023, 10:10 Marjana Debevec

Na današnji dan, 31. oktobra, od leta 1992 v Sloveniji praznujemo dan reformacije, ki je tudi dela prost dan. Dan reformacije praznujemo v spomin in opomin o pomenu slovenskega jezika. Prve zapisane besede v slovenskem jeziku je leta 1550 zapisal Primož Trubar. Pred radijski mikrofon smo povabili nekdanjega evangeličanskega škofa v Sloveniji Gezo Fila.

31. oktober za evangeličane predstavlja začetek vaše Cerkve, kako praznujete ta verski praznik?

Temelj Luthrovega reformacijskega učenja je bila obnova krščanske Cerkve opirajoča se na dosledno spoštovanje Svetega pisma. Na obnovo Cerkve usmerjeno učenje Martina Luthra je temeljilo na principih Svetega pisma.

Fenomen reformacije v podobi reformacijskih načel je pomenil prispevek za oblikovanje novega prostora verskemu in družbenemu življenju. Uvedba maternega jezika pri Božjih službah, vsesplošna izobrazba mladine in ozaveščanje starejših so spodbudili oblikovanje novodobnih narodov.

Nosilci Luthrovega učenja so s svojo dejavnostjo že od začetka širjenja reformacije poleg obnove krščanske Cerkve prispevali tudi k izražanju narodne identitete vernikov. Reformacija je namreč vsakemu narodu omogočala prevajanje Biblije v narodne, njihove materne jezike in s tem je Sveto pismo naredila dostopno širokim ljudskim množicam.

Pomen Luthrove reformacije je temeljil na naslednjih atributih: svoboda vesti, širjenje Božje besede v maternem jeziku, uživanje pod obema podobama (kelih pri Sveti večerji), poudarek na vzgoji, izobraževanje otrok in ozaveščanje ljudi, spoštovanje jezikovnih in narodnostnih pravic.

Prispevek Luthrove reformacijske teologije je v tem, da se vera in vprašanja vere niso dotikala le izobraženega klera, ampak so veljala vsesplošno, torej tudi za povsem navadne ljudi.

Reformacija je cerkveni skupnosti – laikom – povrnila pravico dejavnega (sodelujočega) faktorja pri evangeličanskih Božjih službah. Te pridobitve so pomagale pri odpiranju nove ere v zgodovini Evrope.

Tudi pri nas na Slovenskem, po Primožu Trubarju, Juriju Dalamatinu in drugih, ki so nam dali prvo slovensko knjigo in prevod Svetega Pisma v slovenščino, kar je pomenilo osnovo za nastanek in razvoj slovenskega jezika. Kot spomin na vse to in v tem duhu praznujemo praznik Dneva reformacije.

Kaj vam osebno današnji praznik pomeni?

Pomeni mi svobodo in sproščenost na duhovnem področju in v življenju. Po milosti v veri smo svobodni za to, da smo Cerkev v službi bližnjega. V vsej polnosti smo del veselja in trpljenja katerega koli uda skupnosti, molimo drug za drugega in delimo drug z drugim, kjer koli je to mogoče, tako svoje duhovne kakor tudi svoje materialne vire.

Svobodni smo po Božji milosti in polni veselja gremo v svet, da opravljamo svojo nalogo. Praznik reformacije mi pomeni osvežitev Evangelija!

31. oktober je v Sloveniji tudi državni praznik Dan reformacije? Kaj bi ob tej priložnosti zaželeli vsem prebivalcem naše države?

Dan reformacije je zaradi zaslug slovenskih reformatorjev in njihovega dela v Sloveniji državni praznik. Evangeličani ob tem prazniku želimo slovenkam in slovencem povedati, da si odrešenja ne moremo kupiti z denarjem, kajti odrešenja ne moremo posedovati, Bog nam ga je brezpogojno podaril v Kristusu. Tako kot v času Martina Luthra tudi dandanes z manipulacijo, prisilo, zbujanjem lažnega upanja in celo na smrtno nevarne načine odrešenje sramotno deklariramo kot blago.

Spet so se pojavila napačna tolmačenja odrešenja, vključno z zelo razširjenim evangelijem blagostanja, ki so za denar na voljo na trgu. Ljudi za denar ni mogoče kupiti. Po krstu smo kristjani in kristjanke opolnomočeni, da kot Kristusovi nasledniki, sodelavci v boju za pravičnost, mir in spravo sodelujemo pri Božji misiji.

V Cerkvi se moramo upreti takim ekonomskim in političnim ideologijam, ki želijo dar človeškega življenja spremeniti v blago, ter da namesto tega preko svojih skupnosti, bogoslužij in diakonske službe vzpostavimo mehanizme spravljive integracije.

31. oktobra 1999 sta Svetovna luteranska zveza in katoliška Cerkev v Augsburgu podpisali skupno izjavo o nauku o opravičenju. Ta med drugim potrjuje, da so si katoličani in evangeličani glede tega, kako Bog rešuje človeka, edini. Kaj je ta podpis pomenil na ekumenski poti?

Luter in drugi reformatorji so razumeli nauk o opravičenju grešnika kot prvi in glavni člen, ki uravnava in presoja vse dele krščanskega nauka. To je razlog, zakaj je bila ločitev v tem vprašanju tako težka in zakaj je bilo prizadevanje za njeno rešitev predmet najvišje prednosti za katoliško-luteranske odnose.

V drugi polovici 20. stoletja je bilo to sporno vprašanje predmet obsežnih raziskav posameznih teologov in številnih ekumenskih pogovorov.

Sadovi teh raziskav in pogovorov so bili povzeti v Skupni izjavi o opravičenju. To izjavo sta 1999 v Augsburgu sprejeli Rimsko-katoliška Cerkev in Svetovna luteranska zveza.

To je Izjava, ki nudi jasno soglasje in vsebuje skupne trditve hkrati z različnimi težišči vsake strani. Pri tem je pomembno, da razlike ne razvrednotijo teh skupnih stališč. Gre torej za soglasje, ki ne izključuje razlik, ampak jih izrecno vključuje.

Katoličani in luterani skupno izpovedujemo, da nas Bog sprejema brez naših zaslug, in sicer ob Kristusovem odrešilnem delovanju samo z milostjo po veri, pri čemer prejemamo Svetega Duha, ki prenavlja naša srca, nas nagiba, da izvršujemo dobra dela, in nas zanje usposablja.

Izraz »samo po milosti« nam pove, da imamo kot grešniki svoje novo življenje samo zaradi Božjega usmiljenja, ki nam odpušča in nas vse prenavlja, ki se nam daje in ga prejemamo v veri ter si ga v nobeni obliki ne moremo zaslužiti.

Še vedno je sicer čutiti bolečino ločitve, vendar pa se vseeno lahko veselimo sadov prizadevanje za ekumenski dialog. Skupno katoliško-luteransko praznovanje reformacije oktobra 2016 je to izkušnjo potrdilo. Ta izkušnja nas spodbuja k službi sprave, ki nam je zaupana.

Izjava je podlaga za dokument "Od konflikta do skupnosti" ob 500 letnici reformacije in pa podlaga za nadaljnje ekumensko prizadevanje in zbliževanje.

Kje vse sodelujemo ... sodelujete?

Skupna ekumenska bogoslužja, srečanja, ekumenske poroke in skupne izjave v okviru Sveta krščanskih Cerkva...

Živimo v zmedenih časih: napadeno je življenje je spočetja naprej, napadena je družina kot osnovna celica družbe, mir je ogrožen ne več koncih sveta (celo v Sveti deželi), tako da papež Frančišek govori o tretji svetovni vojni, uničuje se stvarstvo, ljudje živijo pogosto osamljeni, mnogi izgubljajo smisel življenja. To je samo nekaj ran sodobnega človeštva. Kakšno je v tem smislu poslanstvo vseh kristjanov skupaj?

Dar in naloga vse cerkvene skupnosti se kažeta v prizadevanju za spravo, v vzpostavitvi človeške skupnosti sredi številnih socialnih, gospodarskih in političnih dejavnikov, ki svobodo postavljajo na preizkušnjo.

Poslanstvo kristjanov je v spodbujanju cerkvene prisotnosti in živahnega pričevanja v svetu in varovanju človeškega dostojanstva, pravičnosti in miru.

Da smo kristjani sočutni z družinami vseh žrtev, da molimo zanje ter za vse, ki doživljajo ure groze in trpljenja.