Margaret Karram na tiskovni konferenci | (foto: Posnetek zaslona)
Margaret Karram: V Sveti deželi ni samo nasilja, ampak so tudi pobude za mir
Novice Marjana Debevec
Na četrtkovem poročevanju o delu sinode je med drugim spregovorila tudi sedanja predsednica Gibanja fokolarov Margaret Karram, ki je po rodu Palestinka, katoličanka, rojena v Izraelu. Novinarje je zanimalo, ali ima kakšne spodbudne novice iz Svete dežele. Objavljamo njen odgovor.
Takoj so ukrepali na ravni patriarhata. V vseh cerkvah Svete dežele so se že prejšnjo nedeljo združili v molitvi.
Molitev pa ni potekala samo na lokalni ravni. Vem za mnoge, tudi v Italiji, ki so se pridružili številnim skupnostim kristjanov, ki so rožni venec molili preko zooma, da bi se tako počutili bolj povezane med seboj. V molitev za mir so se vključili celo nekateri iz Ukrajine, ki so se tako povezali z molivci v Italiji in Sveti deželi.
Še ena stvar, ki smo jo včeraj sprožili na ravni Gibanja fokolarov. Gre za pobudo, ki so jo začeli otroci in mladi in sicer projekt, imenovan Living Peace, ki sodeluje s številnimi organizacijami, na stotine organizacij in šolami. Tudi v Sveti deželi je veliko šol, ki so se pridružile temu projektu: izobraževati, vzgajati se za mir.
Omenjeni projekt je poslal molitveni poziv, ki vsebuje tri stvari. Prva je ta, da se mladi vsak dan ob 12.00 uri po srednjeevropskem času zberejo v molitvi za mir. Pridružijo se jim otroci in mladi z vsega sveta.
Druga stvar je, da so se zavezali narediti konkretna dejanja solidarnosti do nekoga, ki je druge vere, bodisi islamske, bodisi judovske.
In tretja stvar pa je bila, da so predstavnikom oblasti napisali pozive za mir.
Mogoče se to zdijo kapljice v velik ocean v tem trenutku trpljenja, vendar so vsaj konkretne stvari, s preko katerih so mnogi po svetu izrazili svojo solidarnost.
Osebno sem prejela na stotine pisem z vsega sveta, v katerih zagotavljajo, da v vsaki skupnosti resnično in vztrajno molijo za mir.
Rada pa bi vam povedala tudi, da sem zvedela za prijatelje Jude, ki so zaskrbljeni za tiste, ki živijo v Gazi. Zame je to zelo, zelo lepa stvar.
Novinarji namreč poročajo samo o negativnih stvareh, ki se dogajajo med tema dvema narodoma. Vendar pa je tudi veliko ljudi, veliko organizacij, tudi jaz sem bila del tega, ko sem živela v Jeruzalemu, ki se trudijo graditi mostove, a o tem nihče ne govori.
Govorimo le o sovraštvu, delitvah in terorizmu. Tako se ustvarjajo nepravilne podobe narodov.
Zato ne smemo pozabiti, da je veliko ljudi, ki si prizadevajo graditi mostove in upamo, da bodo vedno sejali mostove miru. Trajalo pa bo še dolgo, preden bomo videli rezultate.
Judovska prijateljica mi je rekla, da se je odločila vsak dan moliti ob istem času, kot molijo prijatelji muslimani. Takole mi je dejala: »Čeprav nas v tem trenutku ločuje marsikaj in v srcu čutimo globoko bolečino, jaz molim, ker vem, da sem v tem trenutku združen z njimi v molitvi.« To je samo nekaj konkretnih primerov.
