Jože BartoljJože Bartolj
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Tanja DominkoTanja Dominko
Predsednica Evropske komisije (foto: Christophe Licoppe/Evropska komisija)
Predsednica Evropske komisije | (foto: Christophe Licoppe/Evropska komisija)

Predsednica komisije: Uresničenih 90 odstotkov političnega programa

Slovenija | 13.09.2023, 14:55 Alen Salihović

V minulih štirih letih je bilo uresničenih več kot 90 odstotkov političnega programa, skupaj smo dokazali, da Evropa, kadar je drzna, zadano tudi uresniči, je danes v Evropskem parlamentu poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Vendar delo še zdaleč ni končano, treba se je skupaj pripraviti na prihodnost, je poudarila.

Pred nami je 300 ključnih dni do evropskih volitev, na katerih bodo volivci razmišljali o stanju EU in delu tistih, ki jih zastopajo, ter se odločali, kakšno prihodnost in kakšno Evropo si želijo, je poudarila. Naloga EU v prihodnjih mesecih se začne s pridobivanjem zaupanja Evropejcev, da se odzovemo na njihove želje in skrbi. "V naslednjih 300 dneh moramo dokončati delo, ki so nam ga zaupali volivci," je pozvala.

Spomnila je, da je leta 2019 v Evropskem parlamentu predstavila program za zeleno, digitalno in geopolitično Evropo, v katerega so nekateri dvomili. Vmes se je svet "obrnil na glavo" spričo pandemije covida-19 in brutalne vojne v Ukrajini.

Vendar se je rodila geopolitična EU, imamo evropski zeleni dogovor, določili smo pot za digitalni prehod, instrument Next Generation združuje 800 milijard evrov naložb in reform ter ustvarja dostojna delovna mesta, postavili smo temelje za zdravstveno unijo in pomagali cepiti celotno celino ter velike dele sveta, je med drugim naštela.

Drugi poudarki iz nagovora

Pogodb ni treba spreminjati pred širitvijo EU

Po mnenju predsednice Evropske komisije pogodb EU ni treba spreminjati pred njeno širitvijo. Unija je lahko hitreje pripravljena na širitev, je dejala. To po njenih besedah pomeni, da je treba odgovoriti na vprašanja o tem, kako bo unija z več kot 30 članicami delovala v praksi. Komisija bo zato začela pregledovati posamezne evropske politike, da bi ugotovili, kako jih prilagoditi, da bodo delovale tudi v večji EU. Razmisliti bo treba o tem, kako bodo delovale institucije, pa tudi opraviti razpravo o prihodnosti evropskega proračuna. Ukrajini, Moldaviji in državam Zahodnega Balkana je ob tem zagotovila, da je njihova prihodnost v EU. Širitev pa je po njenih besedah proces, ki temelji na dosežkih.

Poziv k sprejetju pakta o azilu in migracijah

Dogovor o paktu o azilu in migracijah še nikoli ni bil tako blizu, države članice EU in Evropski parlament pa imajo zgodovinsko priložnost, da ga dosežejo, je dejala predsednica Evropske komisije. Pokažimo, da lahko Evropa učinkovito in sočutno upravlja migracije, je pozvala. S paktom se po njenih besedah vzpostavlja novo ravnovesje med zaščito meja in zaščito ljudi, med suverenostjo in solidarnostjo ter med varnostjo in človečnostjo. EU se je odzvala na izzive na področju migracij, je dejala ter med drugim izpostavila tesno sodelovanje z državami Zahodnega Balkana pri soočanju z nezakonitimi migracijami. EU potrebuje urejene migracije, pri tem se mora odzvati tudi na velike tehnološke, družbene in demografske spremembe, je poudarila.

EU sproža preiskavo glede kitajskih subvencij za električna vozila

EU sproža preiskavo glede kitajskih subvencij za električna vozila, je povedala Ursula von der Leyen. Globalne trge namreč po njenih besedah preplavljajo cenejša kitajska električna vozila, pri čemer Peking z velikimi državnimi subvencijami umetno ohranja nizke cene teh vozil. Poudarila je še, da se mora EU sicer braniti pred nepravičnimi praksami, vendar pa mora ohraniti tudi odprte kanale za dialog s Kitajsko. Von der Leyen je konkurenčnosti evropskega gospodarstva namenila prvi del današnjega letnega nagovora o stanju v EU. V njem je italijanskega ekonomista Maria Draghija pozvala k pripravi poročila o prihodnosti evropske konkurenčnosti.

Izpostavila je tudi pomembne dosežke na področju enakosti spolov in v boju proti nasilju nad ženskami ter zgodovinski pristop EU k Istanbulski konvenciji.

Vendar delo na tem področju še zdaleč ni končano, je opozorila in pozvala, da se v zakonodajo vključi načelo "samo da pomeni da", saj brez svobode pred nasiljem ni prave enakopravnosti.

Predsednica komisije je poudarila tudi, da bodo pravna država in temeljne pravice vedno temelj EU, zato je komisija poročila o pravni državi uvrstila med ključne prednostne naloge. "Prihodnost naše celine je odvisna od odločitev, ki jih sprejmemo danes," je poudarila v govoru o stanju v EU. Prebivalci Evrope si po njenih besedah želijo EU, ki se bo zavzemala zanje v času tekmovanja velikih sil, želijo pa si tudi EU, ki jih bo ščitila in jim stala ob strani kot partnerica in zaveznica v njihovih vsakodnevnih bitkah.

Evropski parlament potrdil deveti poslanski sedež za Slovenijo

Evropski poslanci so danes na zasedanju v Strasbourgu potrdili predlog sestave Evropskega parlamenta v prihodnjem mandatu. V naslednjem petletnem mandatu 2024 - 2029 bo imel parlament dodatnih 15 poslancev. Sloveniji, ki ima zdaj osem evropskih poslancev, pa naj bi po volitvah v 720-članskem parlamentu pripadalo devet poslanskih sedežev. Končno odločitev o tem bodo sicer sprejele države članice EU.

Dodatne sedeže v Evropskem parlamentu bo skladno z danes potrjenim predlogom dobilo 12 držav članic. Po dva bosta pripadla Franciji, Španiji in Nizozemski, po en pa poleg Slovenije še Avstriji, Danski, Belgiji, Poljski, Finski, Irski, Slovaški in Latviji.

Slovenija, Politika, Evropska Unija
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...