V toči poškodovana koruza | (foto: Mag. Jože Mohar)
Mag. Jože Mohar: Koruza ima izjemno moč obraščanja
Kmetijstvo Robert Božič Slovenska tiskovna agencija
Na Gorenjskem tako velikega obsega in takšne toče, kot je minuli torek padala v več pasovih, kmetje ne pomnijo. Med poljščinami so najbolj prizadete njive žit, krompirja in koruze in nasadi solate zelo velika pa je škoda v vrtovih, je v sredo v prvi oceni stanja povedal vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj Robert Golc.
Med poljščinami so najbolj prizadete njive žit, krompirja in koruze in nasadi solate zelo velika pa je škoda v vrtovih, je v sredo v prvi oceni stanja povedal vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj Robert Golc.
Najhujša toča je bila po nekaterih podatkih na območju Radovljice ter od Bleda proti Lescam, kjer kmetje takšne toče ne pomnijo, ponekod so namreč pridelki povsem uničeni.
"Kmetje nas kličejo, predvsem kaj narediti s koruzo. Trenutno je namreč zelo pozno za ponovno setev koruze," je opozoril kmetijski svetovalec. Pridelek bi namreč uspel le v primeru optimalnih vremenskih razmer vse do novembra, kar pa je malo verjetno.
O tem, kako naj kmetje postopajo, smo se v prvem delu današnje nedeljske kmetijske oddaje pogovarjali z mag. Jožetom Moharjem iz semenarske hiše Agrosaat, ki si je poškodovane površine ogledal skupaj z Marijo Kalan, specialistko za poljedelstvo in Tatjano Grilc, vodjo izpostave JKSS Radovljica pri KGZS Kranj. Skupaj so kmetom svetovali, kako postopati v posameznih primerih, saj so razmere celo do njive do njive lahko zelo različne.
Pogled na njive koruze je katastrofalen. A koruza ima izjemno moč obraščanja!
»Pri koruzi za silažo svetujem, da kmetje, kljub vsemu, počakajo z odločitvijo za novo sejanje vsaj še nekaj dni. Koruza ima namreč izjemno moč obraščanja, in to se bo videlo že v nekaj dneh,« pravi Mohar.
Svetuje da se posevke poškropi z biostimulatorji na osnovi aminokislin ali alg. »Ponovna setev zelo zgodnje koruze, prinaša slabše rezulate, ker je vegetacija krajša kot v ostalih delih Slovenije. Problem je lahko tudi prepozno jesensko dozorevanje.«
»Koruze se zelo hitro obrastejo, če so bile v času toče v velikosti do osmih (8) pravih listov, kar pomeni, da še ni bil poškodovan rastni vršiček, ki je zaščiten spodaj v steblu, če seveda sama rastlina ni bila polomljeno ob tleh.«
Mag. Jože Mohar pravi, da izkušnje iz minulih let kažejo, da bodo v primeru uspešnega obraščanja pri jesenskem spravilu take koruze za okrog eno tretjino manjši pridelki, kar pa je še vedno več, kot bi lahko računali na ob ponovni setvi zelo zgodnjih hibridov koruze.
Kaj storiti s poškodovanimi žiti?
»Kar se tiče ječemena ni ostalo drugega kot le slama in se ne splača žetev zrnja, ker ga je večina na tleh. Na najbolj prizadetih njivah pšenice in tritikale, ki sta še v mlečno voščeni zrelosti, ni smiselno čakanje na žetev, ampak svetujemo takojšnje spravilo s košnjo in siliranjem v silos ali bale. Po košnji je smiselna setev najzgodnejše koruze FAO pod 200 za pokritje manjka energetske krme, koruzne silaže jesni. Ostale alternative za setev v prvih dneh julija so še proso in sudanska trava, ki rastejo z manj vode kot koruza. Setev trav in DTM pred avgustom ni smiselna in je preveč tvegana zaradi možne suše in propada na novo sejanih posevkov,« še pravi mag. Jože Mohar
Več nasvetov lahko slišite v posnetku današnje oddaje!
