Simbolična fotografija | (foto: pexels)
Česa otroci po slovenski zakonodaji ne smejo delati?
Slovenija Rok Mihevc
12. junij je svetovni dan boja proti otroškemu delu. Na svetu je še vedno več milijonov otrok, ki prisilno delajo, največ takšnih je v Afriki, sledita azijska in pacifiška regija. Večina jih dela v kmetijstvu, kjer pridelujejo kakav, kavo, bombaž in kavčuk, opravljajo tudi dela v storitvenih dejavnosti, industriji, pa tudi najnevarnejša. Le eden od petih otrok prejema plačilo. Kako pa je z zakonodajo glede dela otrok in mladostnikov pri nas in koliko je povpraševanja po njem?
Ne ponoči, pod zemljo ali pod vodo
Študentsko delo v Sloveniji lahko začnejo opravljati osebe, ki so dopolnile 15 let in zaključijo osnovno šolo. Običajno gre za dijake, za njih pa v zakonu o delovnih razmerij velja posebno področje, je za naš radio pojasnila Carmen Zajc iz e-študentskega servisa. »Česa ne smejo delati je natančno opredeljeno v zakonu in sicer gre za nočna dela, ne smejo delati pod zemljo, pod vodo, dela, ki presegajo njihove telesne in psihološke sposobnosti ali tista, ki vključujejo tveganja za naravne nesreče in zdravje kot je npr. izjemen mraz, vročina, hrup, vibracije. Poleg tega ne smejo delati nadur.«
20 odstotkov mladoletnih
Na vprašanje, koliko se mladoletniki za delo odločajo, odgovarja, da si v času počitnic želijo delati, po njihovih ocenah pa mogoče ne dobijo dovolj priložnost, saj delodajalci delo še vedno raje ponudijo polnoletnim. »Mi vzpodbujamo delodajalce, da delo ponudijo tudi mladoletnim osebam. Koliko delajo v času počitnic, vseh, ki delajo, je v času poletnih počitnic 70 odstotkov, od tega je nekje 20 odstotkov mladoletnih. Fantje najlažje in najpogosteje opravljajo enostavna, fizična dela, selitve so dobro plačane, pomožna dela v proizvodnji, skladišču, pakiranje, kakšna štetja artiklov, vrtnarska dela, medtem ko dekleta raje izbirajo kakšna administrativna dela, vnos podatkov v računalnik, delo v trgovini, polnjenje polic, urejanje trgovine, mogoče tudi promocije, hostese, to so najpogostejša dela, ki so na voljo za mladoletne.«
Drugačne generacije kot včasih
Carmen Zajc še pravi, da se mladi povečini izkazujejo za pridne, delovne in poslušne in da zanimanje za študentsko delo ne pojenja. »Je pa res, da je ta generacija malček drugačna kot smo bile včasih. Lahko pa rečem, da je več prednosti kot slabosti in vsekakor velja, da so še vedno delovni in si želijo izkušenj in priložnosti za delo.«
Poleg plače tudi štetje pokojninske dobe
Otroci oziroma dijaki lahko delo opravljajo na podlagi študentske napotnice preko študentskega servisa. Za to je potrebno predložiti spričevalo o zaključeni osnovni šoli in potrdilo o vpisu za prihajajoče šolsko leto. Poleg plače, ki jo bo otrok prejel, pa bo imel plačane tudi prispevke, na podlagi katerih se mu bo začela šteti pokojninska doba.
