Hrana | (foto: Pixabay)
Nas čaka proces uvajanja več živil rastlinskega izvora?
Slovenija Marta Jerebič
Strateški svet za prehrano je včeraj znova razpravljal o prenovi prehrane v vrtcih in šolah. Člani sveta stališč še niso uskladili, a so blizu dogovora, so povedali po seji. Njihov cilj je, da bi imeli otroci in mladostniki že v naslednjem šolskem letu na voljo bolj zdravo in trajnostno prehrano. Stopnja debelosti med otroki se je namreč v zadnjih 20 letih potrojila. Smernice za šolsko prehrano pa so bile nazadnje prenovljene pred 13 leti.
Na voljo več slovenskih živil
Po besedah predsednice strateškega sveta Nataše Fidler Mis si pri pripravi smernic prizadevajo, da bi zmanjšali količino visoko procesiranih in sladkih živil, prepovedali bi praženje in cvrtje, povečali pa vnos svežih, sezonskih živil, zelenjave, polnovrednih žit in vlaknin. »Želeli bi, da se ustrezno spremeni zakonodaje, da bodo otroci lahko imeli na voljo več slovenskih živil.«
Akcija na vseh ravneh
Dogovor naj bi dosegli kmalu, je povedal vodja recenzentov smernic Boštjan Jakše, »nato pa bo sledila "akcija" na vseh ravneh, in sicer prehransko-zdravstveni, politični, kadrovski, logistični, izpostavil je tudi komunikacijski in družbeni vidik. Vse skupaj je pomembno pri spremembah, ki potrebujejo neko daljše obdobje za udejanjanje, da družba to pozitivno sprejme.«
Buren odziv pediatrov
V minulih tednih je buren odziv pediatrov sprožila možna uvedba rastlinskega jedilnika. O tem bodo člani strateškega sveta stališča še usklajevali. Tokrat so bili seznanjeni s primeri iz tujine. Na Portugalskem morajo imeti na primer vsi javni zavodi po zakonu obvezen rastlinski meni. Podobno imajo možnost izbire tudi v Italiji in na Finskem. »Za Slovenijo še nismo dorekli, kako bomo to vpeljali,« je povedala predsednica strateškega sveta, je pa že nakazala, da nas čaka proces uvajanja več živil rastlinskega izvora.
Zaradi javnih naročil šole najemajo odvetnike
Na seji so med drugim govorili tudi o javnih naročilih. Za slednje nekatere šole najamejo odvetnike, da jim jih pomagajo izpeljati. To vse podraži, ta denar bi radi prihranili za nakup zdravih živil, je poudaril strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen, ki je pozdravil idejo o brezplačnih šolskih obrokih. Kar pa je še eno vprašanje, ki je v preteklosti sprožilo več nenaklonjenih odzivov, zlasti zaradi pomanjkanja kadra in prostora ter še večje količine zavržene hrane.
