Nika se je zbudila, okoljske nevladne organizacije pa nočejo odločati pavšalno

Hrana in okolje | 20.04.2023, 12:44 Uredništvo Radia Ognjišče

Gradnja kanala C0 na vodovarstvenem območju vodonosnika Ljubljanskega polja se nadaljuje. Občina presoje vpliva na okolje nima in je po besedah župana Jankovića ne bo naredila, sprožila pa je tudi upravni spor z Agencijo za okolje. Kljub vse množičnejšim pozivom k ustavitvi gradnje kanala, župan vztraja pri projektu. Kot pravi, jo bodo ustavili samo, če jo prepovedo pristojni uradni organi. Ob bližajočem se dnevu Zemlje nas je zanimalo, kakšno je stališče nekaterih večjih okoljskih nevladnih organizacij do tega vprašanja.

Ohranjeno in čisto okolje je ena izjemnih dobrin, ki jo v Sloveniji še imamo, kar velja tudi za čisto pitno vodo, ki zaenkrat še teče z vsake pipe.

Zgovorna tišina?

Okoljske nevladne organizacije, ki jih je pri nas kar nekaj, se s svojim delovanjem trudijo biti vitalni steber varovanja narave in njeni zagovorniki z nadzorno, ozaveščevalno kot tudi varovalno funkcijo.

Ob bližajočem se Svetovnem dnevu Zemlje bomo tako slišali veliko hvalevrednih spodbud za naše bolj trajnostno in okolju prijazno ravnanje. A po drugi strani tišina ob gradnji kanalizacijskega kanala čez vodovarstveno območje sproža veliko vprašanj.

Zato smo preverili, kakšno je stališče nekaterih vidnejših okoljskih organizacij. Pri Greenpeace Slovenija, Ekologih brez meja in Umanoteri smo ostali »praznih rok«, medtem ko nam v društvu Focus na vprašanje sploh niso odgovorili.

»Do konkretnega primera se kot organizacija nismo opredelili. Naš fokus dela je praviloma na večjih nacionalnih projektih, kjer delujemo v smeri spreminjanja zakonodaje, kot mednarodna organizacija pa smo vpeti tudi v večje globalne kampanje. V Sloveniji smo aktivni predvsem na področju energetske politike, z zaščito voda se načeloma ne ukvarjamo, niti nimamo v ekipi strokovnjaka na tem področju - izjema je bilo sodelovanje v vseslovenski referendumski kampanji Za pitno vodo.« so zapisali pri Greenpeace.

Ekologi brez meja pa: »Omenjena tema ni naše strokovno področje, zato nočemo pavšalno komentirati tako kompleksne zgodbe.«

V Umanoteri pravijo, da nimajo dovolj dobro razdelanega stališča do tega projekta, da bi lahko na to odgovarjali. »Res nismo vodarska nevladna organizacija oz. profesionalizirani za vode. Se pa zavedamo, da je bil način vodenja projekta zelo slab in da je to potencialno lahko škodljivo za okolje, ampak nismo se do potankosti uspeli poglobiti, zato bolje, da komentira kdo drug.«

Dr. Matej Ogrin: Načelo previdnosti je zelo na mestu

Za razliko od omenjenih pa sta se do projekta kritično opredelila Alpe Adria Green in Društvo za varstvo Alp CIPRA, njen predsednik dr. Matej Ogrin med drugim pravi: »Ker dejstvo je, da vsaka kanalizacija pušča, še tako dobro tesnjena kanalizacija pušča, tako kot vsak vodovod pušča. Slišim, da ima ljubljanski vodovod približno trideset odstotne izgube .. Pa nisem čisto prepričan, da nas bolj skrbi kanalizacija, ki pušča, kot da nas bolj skrbi voda, ki pušča, se pravi pitna voda ... V resnici ne vemo čisto točno, koliko tega že zdaj odhaja v ljubljanski in kakšen drug prod, se pravi, tukaj je načelo previdnosti zelo na mestu,« je še za našo večerno informativno oddajo mozaik dneva povedal Ogrin.