Kaj naj bi prinesle ustavne spremembe?

Slovenija | 14.04.2023, 18:05 Alen Salihović

Gibanje Svoboda, SD in NSi so v državni zbor vložile predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z državnega zbora prenesli na predsednika republike. O tem, kaj predlagajo, smo se pogovarjali s prvakom NSi Matejem Toninom.

Predsednik republike bi pri imenovanju ministrov imel predvsem protokolarno oziroma formalno vlogo in imenovanja ne bi mogel odkloniti brez izredno tehtnih razlogov, enako kot denimo pri razglasitvi zakonov, je ob vložitvi predloga sicer pojasnil vodja poslancev opozicijske NSi Janez Cigler Kralj. Podobno ocenjuje tudi prvak NSi Matej Tonin. Prepričan je, da bi s takšnim načinom imenovanja vlade odpravili tudi situacijo, ko ima Slovenija istočasno dva predsednika vlade, enega, ki je izvoljen, pa še nima svoje ministrske ekipe in drugega, ki je v odhajanju, ima ekipo, ki pa opravlja le še tekoče posle.

Predlog ustavnih sprememb sicer odpravlja možnost interpelacije ministrov, ohranja pa možnost interpelacije celotne vlade. To je predvsem odgovor tistim, ki imajo pomisleke, da predlog prinaša zmanjšanje pristojnosti ali nadzorstvene funkcije parlamenta, je ob predstavitvi dejal Cigler Kralj.

Tonin je dejal, da gre šele za predlog o katerem bodo razpravljali ter dodal, da vložitev ustavnih sprememb, katere so napovedali že lani, ne predstavlja, da bi vstopili v koalicijo. Še naprej bodo kritični, podprli pa bodo tiste projekte in zakone, ki bodo dobri.

»Cilj, smisel vsakih volitev je postaviti mandatarja in vlado in če bi vprašali ljudi, bi rekli, naj začnejo hitro delati, ne danes, že včeraj,« je o predlaganih spremembah dejal vodja poslancev Svobode Borut Sajovic.

Vodja poslancev SD Jani Prednik pa je poudaril, da se ustavo kot najvišji akt v Sloveniji spreminja s tresočo roko.

Za uveljavitev predlaganih ustavnih sprememb sicer predlagatelji potrebujejo dvotretjinsko večino v DZ oziroma glasove 60 poslancev. Teh pa za zdaj nimajo, saj SDS in Levica predlaganim spremembam v takšni obliki nasprotujejo.

V SDS menijo, da se s predlaganimi spremembami v Sloveniji vzpostavlja »kvazi predsedniški sistem«, zanje ostaja sporen tudi umik možnosti interpelacije posameznega ministra. Kot smiseln pa ocenjujejo sistem, v katerem bi državni zbor z absolutno večino v paketu potrdil predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo, je dejal poslanec SDS Branko Grims. Vložen predlog je za SDS nesprejemljiv, predlagateljem očita tudi, da je ta nastal tako, da se je o njem najprej poenotila koalicija, ki pa je »očitno širša, kot smo mislili«.

Na vprašanje, ali smo, glede na predlagatelje, priča obrisom kakšne nove možne koalicije, so sicer vodje vseh treh poslanskih skupin predlagateljic odgovorili, da vsaka od strank ostaja v svoji koalicijski oz. opozicijski vlogi, ustavne spremembe pa da so projekt, ki mora presegati takšne delitve. Tudi Vatovec je zatrdil, da ustavne delitve presegajo delitev na opozicijo in koalicijo, ter da takšno sodelovanje ne prejudicira ostalih dnevnopolitičnih tem.