Je naša vojska pripravljena zaščititi suverenost države?

Novice | 31.03.2023, 14:17 Marjana Debevec

Slovenska vojska je sposobna zaščiti ozemeljsko celovitost naše države in njeno suverenost, izziv pa ostaja zagotavljanje zadostnega števila kadrov, je bilo sporočilo predsednice države Nataše Pirc Musar po pregledu stanja pripravljenosti Slovenske vojske v preteklem letu.

Kaj če se razmere spremenijo?

Minister za obrambo Marjan Šarec in načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš sta predsednici republike in vrhovni poveljnici obrambnih sil Nataši Pirc Musar dopoldne predstavila letno poročilo o pripravljenosti vojske v preteklem letu. Na srečanju z novinarji je predsednica zagotovila, da je Slovenska vojska sposobna braniti ozemeljsko celovitost Slovenije. To je vsekakor pomembno tudi v luči ogrožanja mednarodne varnosti zaradi vojne v Ukrajini. »Kljub temu, da Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je vojna v Ukrajini nedvomno jasen opomin, kako hitro se lahko razmere v svetu spremenijo.«

Premalo vojakov in vojakinj

Na spremenjene okoliščine mora biti po besedah predsednice pripravljena tudi Slovenija. Po njenih besedah še vedno obstajajo določena neskladja pri zmogljivostih, delovanju in vzdržljivosti obrambnih sil. »Lahko rečem, da je največji problem manko vojakov, vojakinj, ki bi se odločale, odločali za ta poklic. Tukaj moramo vsi skupaj nekaj narediti.«

Po besedah obrambnega ministra Marjana Šarca se zanimanje za vključevanje v Slovensko vojsko povečuje predvsem med mladimi. »Pri naslavljanju kadrovskih izzivov smo na ministrstvu sprejeli vrsto novosti, med katerimi smo novelirali zakon o službi v Slovenski vojski, po kateri se bo vojak lahko zaposlil s končano osnovno šolo, ob tem pa bo imel možnost ob delu dokončati srednjo šolo. V pripravi so tudi spremembe, ki bodo omogočale opravljanje delovne prakse dijakom in študentom v Slovenski vojski.«

Šarec je spomnil tudi, da se bo obrambni proračun višal vse do leta 2030, ko naj bi dosegel 2 odstotka BDP-ja.

Pred vojsko boljši časi, pravita Pirc Musar in Glavaš

Sicer pa je po besedah predsednice Nataše Pirc Musar Slovenska vojska v preteklem letu izvedla vse načrtovane naloge: usposabljanja in vaje, nudenje podpore drugim organom, predvsem Policiji ter Zaščiti in reševanju. Sodelovala je tudi v predvidenih mednarodnih obveznostih. Postopno se viša tudi delež za obrambne izdatke ter inovacije in raziskave.

Tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš je prepričan, da so pred Slovensko vojsko boljši časi.

Najnižjo raven

Pripravljenost SV po metodologiji Nata ocenjujejo od leta 2007.

Najnižjo raven sposobnosti delovanja je glede na letne ocene Slovenska vojska (SV) dosegla med leti 2014 in 2016. Po letu 2012 so ocene nižje zlasti zaradi varčevanja, pa tudi spremembe metodologije. Pri ocenjevanju za 2021 se je ta znova spremenila. Ocena pripravljenosti SV odstopa od standardov, a so pred njo boljši časi, ocenjuje Generalštab SV.

Leto 2007: Dobro

Takratni predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Danilo Türk je leta 2008 sporočil, da je stanje pripravljenosti SV za leto 2007 dobro. Glede na leto poprej je bil dosežen določen napredek, med izzivi pa je izpostavil povečano odhajanje iz SV.

Leto 2008: Izboljšanje

Türk je ob oceni o pripravljenosti stanja SV za leto 2008 dejal, da se je stanje v SV od leta poprej izboljšalo, zaustavilo se je tudi zapuščanje kadrov SV. Med drugim je poudaril, da je človeški faktor odločilnega pomena za kakovost vojske. Koristno je, da pripadniki SV ostajajo v vojski, saj to lahko pomeni nadaljevanje izpopolnjevanja sestave SV.

Leto 2009: Izboljšanje

V letu 2009 se je splošni nivo usposobljenosti SV dvignil. Splošna ocena se je namreč izboljšala kljub temu, da je bil celoten obrambni sistem "izpostavljen resnim proračunskim restrikcijam", je ob predstavitvi ocene dejal predsednik Türk. Dosežena je bila kadrovska konsolidacija in izboljšano razmerje znotraj vojske, ko gre za odnos med številom vojakov, podčastnikov in častnikov.

Leto 2010: Izboljšanje

Tudi v letu 2010 se je pripravljenost SV izboljšala. Je pa Türk opozoril, da je treba pri snovanju ukrepov, vezanih na usposobljenost SV, upoštevati, da "smo se že zelo približali skrajnim mejam dopustnega varčevanja". Rezultat izkazuje tudi dobro usposobljenost vojske in njeno dobro delovanje v okviru mednarodnih operacij, je povedal.

Leto 2011: Izboljšanje

Stanje usposobljenosti SV je napredovalo, čeprav se je soočala z zmanjševanjem sredstev. Med njenimi prihodnjimi izzivi je bila izpostavljena potreba po reorganizaciji, ki bi pripomogla k večji teritorialni usmerjenosti in vzdržnosti vojske glede na finančne okvire.

Leto 2012: Poslabšanje*

Ocena pripravljenosti SV je bila slabša kot leto prej, je sporočil predsednik republike Borut Pahor, ki je Türka nasledil na mestu vrhovnega poveljnika obrambnih sil. A glede na nizko varnostno ogroženost Slovenije taka stopnja pripravljenosti ne vpliva na varnost naše države in ljudi, prav tako ne gre na račun usposobljenosti, pripravljenosti in varnosti pripadnikov SV na misijah in operacijah v tujini ter na račun zaščite in reševanja.

*V letu 2012 je prišlo do spremembe metodologije ocenjevanja.

Leto 2013: Poslabšanje

Pripravljenost SV se je v letu 2013 zmanjšala, razlog za to pa je zmanjšanje finančnih sredstev, je poudaril Pahor. Ob tem je ocenil, da je ob obstoječi strukturi ter razpoložljivih finančnih virih vojska dosegla najnižjo raven možnosti delovanja.

Leto 2014: Najnižja

SV je ostala na najnižji ravni možnosti delovanja. Predsednik Pahor je med razlogi za tako oceno navedel nezadostno višino sredstev za modernizacijo ter usposabljanje posameznikov in enot, pa tudi za vzdrževanje vojaške tehnike in za popolnjenost enot.

Leto 2015: Najnižja

SV je ostala na najnižji ravni sposobnosti delovanja že tretje leto zapored. Povprečna ocena pripravljenosti vojske za delovanje v krizi ali v vojni pa je bila nezadostna. Predsednik Pahor je ob tem izpostavil predvsem pomanjkanje finančnih sredstev in pozval k političnemu soglasju o povečanih izdatkih za varnost.

Leto 2016: Najnižja

Slovenska vojska je ostala na najnižji ravni sposobnosti delovanja. Med spodbudnimi področji je predsednik Pahor izpostavil zaustavitev trenda padanja izdatkov za obrambo ter izjemno predanost in profesionalnost častnikov in vojakov, med problematičnimi pa nepopolnjenost enot s kadri in opremo, stanje opreme, njeno razpoložljivost in sposobnost dolgotrajnejšega delovanja.

Leto 2017: Izboljšanje

Pripravljenost SV za delovanje v vojni je nezadostna, za delovanje v miru pa dobra, kar je po Pahorjevih besedah za odtenek boljše kot leto pred tem. Za pripravljenost delovanja v miru je torej vojska dobila višjo oceno kot v poročilu pred tem, deloma pa je bila to posledica večjega vlaganja v vojsko. Ni pa to bistveno prispevalo k dvigu stopnje pripravljenost SV v vojni.

Leto 2018: Poslabšanje

Generalštab SV je ocenil stopnjo zmožnosti SV za delovanje v miru s povprečno oceno zadostno, za delovanje v vojni pa nezadostno. SV je po besedah predsednika republike izvajala vse naloge v skladu z zakonom o obrambi, težave pa je imela pri zagotavljanju zmogljivosti za delovanje v operacijah največje intenzivnosti. Ključni težavi sta bili nepopolnjenost enot SV s kadri, oborožitvijo in opremo, je izpostavil Pahor.

Leto 2019: Izboljšanje

Ocena zahtevane pripravljenosti SV se je izboljšala in jo je Generalštab SV ocenil kot dobro. Pri oceni potrebne pripravljenosti, ki odraža sposobnost SV za uresničitev poslanstva v vojni, pa ni bilo napredka in je ostala neustrezna. Glavni vzroki za takšno oceno po Pahorjevih besedah ostajajo primanjkljaj kadrovskih in finančnih virov ter zastarelost opreme. To slabi bojni karakter SV, je opozoril novi načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš.

Leto 2020: Nespremenjeno

Generalštab SV ocenjuje, da je bila pripravljenost Slovenske vojske v letu 2020 za delovanje v miru dobra, za delovanje v vojni pa nezadostna, je v izjavi za medije pojasnil predsednik republike. Ocena tako ostaja enaka lanski, a jo je Pahor tokrat sprejel z "utemeljenim upanjem, da se bo v prihodnjih letih bistveno popravila". Glavaš računa, da bi bila ob načrtovanih ukrepih ocena pripravljenosti SV boljša v treh ali štirih letih.

Leto 2021: Napredek, a ne zadosten za spremembo ocene

Slovenska vojska je naredila viden napredek, ni pa ta napredek še dovolj za celovito delovanje v vojnih razmerah, kaže poročilo.

Ocena pripravljenosti je zaradi spremenjene metodologije, ki zajema sedem področij, sicer podana drugače - opisno in ne več številčno. Na štiristopenjski lestvici, ki se giblje od "ni neskladja" do "obstaja večje neskladje" je zahtevana pripravljenost SV v miru dosegla vrednost, ki pomeni, da ugotavljajo neskladje, ki pa ni pomembno ali večje. Potrebna pripravljenost za delovanje v vojni pa ni bila ocenjevana, ampak je ostala enaka letu prej.

Leto 2022: Nespremenjeno

Kljub nekaterim neskladjem oz. odstopanjem od standardov je vojska sposobna braniti suverenost in ozemeljsko celovitost države, je predsednica republike Nataša Pirc Musar v izjavi za medije povzela poročilo.

Pred vojsko so še vedno izzivi zaradi kadrovskega primanjkljaja tako v stalnem kot v vojnem sestavu, delno pomanjkljive popolnitve z oborožitvijo, opremo in strelivom in zamikov pri doseganju ciljev zmogljivosti. Kljub temu so po oceni načelnika Generalštaba SV Roberta Glavaša pred vojsko boljši časi, saj bodo nekatere sprejete odločitve pozitivno vplivale na pripravljenost SV.