Pogovor o: Izzivi ekološkega kmetijstva v novem obdobju SKP

Kmetijstvo | 08.02.2023, 18:59 Robert Božič

Kmetijstvo, pridelava hrane, odnos do zemlje in vsega Stvarstva, vse to je naša osnovna kultura, ki na najbolj neposreden in otipljiv način zaznamuje naše bivanje. V današnjem prazničnem popoldnevu smo se zato v oddaji ’Pogovor o’ ustavili ob nekaterih izzivih ekološkega kmetijstva.

»Biti kmet je lahko celo privilegij,« pravi Aleš Fister, ekološki kmet in predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije. Svoje poslanstvo in poslanstvo kmeta najprej vidi kot skrbnika zemlje: »Nam je bila zemlja dana od naših prednikov. Že oni so skrbeli zanjo, na nas pa je naloga, da jo zapustimo v boljšem stanju, kot smo jo dobili. To je moje gledanje in potem ni druge možnosti, kot ekološko pridelovati.«

Aleš Fister ekološko kmetovanje razume kot svojo pot, naravno odločitev, ko je kmetijo prevzel iz rok svojih staršev in zdaj vsi skupaj na njej pridelujejo hrano zase in predvsem zelenjavo ter žita ponudijo tudi drugim.

Ekološka pridelava bo bolj podprta

Kmetje z letošnjim letom stopajo v novo obdobje Skupne kmetijske politike (SKP) in prav zaradi tega je letos izjemoma še do konca februarja čas, da se odločijo in morda stopijo v, odslej se bo temu reklo, intervencijo Ekološko kmetijstvo in Ekološko čebelarstvo.

Zadnja leta so pristojni velikokrat, ko se je obravnavalo izzive na področju ekološke pridelave hrane, rekli, da se bo to in to poskušalo rešiti z drugačnim pristopom v novem obdobju.

Zdaj smo že v novem obdobju Skupne kmetijske politike, pristojni pa še hitijo s sprejemanjem zakonodaje, ki ureja tudi to področje, oziroma če smo natančni, področje ukrepov kmetijske politike tudi na področju ekološke pridelave.

Izzivi so veliki, so se strinjali gostje v oddaji Pogovor o: državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Tatjana Buzeti, Mitja Zupančič, svetovalec specialist za EKO kmetijstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje in Aleš Fister, ekološki kmet in predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v našem avdio arhivu, v nadaljevanju pa le nekaj izpostavljenih misli.

Cilj: Povečanje tržne ekološke pridelave

Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Tatjana Buzeti pravi, da je bila vsa nacionalna zakonodaja, ki po novem pokriva ekološko kmetovanje, objavljena avgusta lani, ko sta bila sprejeta tako nacionalna uredba, kot pravilnik za ekološko kmetovanje.

»Predlog Uredbe o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike do leta 2027 za Slovenijo je trenutno v javni obravnavi, objava pa je predvidena konec meseca,« še pravi Buzetijeva in
dodaja, da je pripombe nanj mogoče oddati do 14. februarja.

V oddaji Pogovor o je Buzetijeva, kot izziv tega področja posebej omenila tržno usmerjenost ekološke pridelave: »Nujno so potrebne aktivnosti za okrepitev majhnih kmetij na način, da postanejo tržne, ker tako lahko na slovenski trg dobimo kakovostne ekološke proizvode slovenskih kmetij. In v novem strateškem načrtu bomo krepili tudi konkurenčnost teh kmetij, predvsem pa si bomo prizadevali, da vse, kar je danes smatrano kot butična proizvodnja, sčasoma, z razvojem, postane dostopno širšemu krogu potrošnikov v Sloveniji, kar pa je težka naloga, saj je ta trg zelo konkurenčen.«

Podpore za EKO pridelavo se višajo

Po njenih besedah prehodno obdobje v certificirano ekološko pridelavo tudi naprej ostaja dvoletno, v tem času pa kmetje, zaradi večjih stroškov in obveznosti, dobijo tudi nekoliko višje podpore.

Ekološka pridelava bo v prihodnjem obdobju dobro podprta, konkretno naj bi se povečala podpora njivski pridelavi, sadjarstvu, vinogradništvu in še najbolj pridelavi zelenjave.

Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Tatjana Buzeti je še povedala, da na ministrstvu ustanavljajo Svet za ekološko kmetijstvo, ki se bo aktivno ukvarjal prav s temi izzivi slovenskega kmetijstva.

Mitja Zupančič: Učenju ni nikoli konca

»Kmetijstvo je ena taka zelo dolga in debela knjiga; učenja in spoznavanja ni konca, je neskončno. Sam sem čebelar že 35 let in vsako leto je drugačno. Vsako leto bi lahko rekel, da začnem na novo čebelariti. Poleg podnebnih sprememb, poleg vseh zgodb v ozadju. In isto velja tudi ko poseješ korenček... Recimo, eno leto je čudovit, krasen, drugo leto ga trikrat seješ, pa ne pride ven,« pa na pomen vseživljenjskega učenja opozarja Mitja Zupančič, svetovalec specialist za ekološko kmetijstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje.

Kmetijstvo ni težava, kmetijstvo je izziv

»Kmetijstvo je za tistega, ki ga to delo in učenje veseli, ki pač nekako uživa v tej zgodbi in to vidi kot izziv. Ni to težava, ampak je to izziv,« še opozarja Zupančič, ki dodaja, da kmetje delajo z živim svetom, ta pa je vsak dan drugačen in tudi nepredvidljiv.

Vabljeni, da prisluhnete celotnemu pogovoru, v katerem smo se ustavili tudi ob dilemah prenosa kmetij in predvsem ob vprašanjih, ki jih mora družina na kmetiji razdelati, predenj se odloči za vstop v ekološko kmetijstvo.