Moskva, Rusija | (foto: pexels)
SDS za uvrstitev Rusije na seznam držav podpornic terorizma
Svet Manca Hribar Slovenska tiskovna agencija
Ob prihajajoči obletnici začetka posebne vojaške operacije, kot vojno v Ukrajini imenujejo ruske oblasti, je razmere v državi naslovil ruski predsednik Vladimir Putin. Za zaostritev konflikta z Ukrajino je okrivil Zahod in dejal, da je Rusija razmere v Donbasu sprva hotela rešiti po mirni poti, zavezanost Zahoda miru pa označil za goljufijo. ZDA so Putinove obtožbe označile za absurd.
Moskva prekinja omejevanje
To je bil Putinov 18. redni govor o stanju v držav, v katerem je nagovoril člane obeh domov ruskega parlamenta. Zagotovil je, da bodo sistematično nadaljevali z ofenzivo v sosednji državi, ob tem pa Zahod obtožil, da želi Ukrajino spremeniti v nekakšno orožarsko izstrelitveno ploščad za napad na Rusijo. V govoru je sporočil še, da Moskva prekinja sodelovanje v pogodbi o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start. Gre za zadnji dvostranski sporazum med glavnima jedrskima velesilama in nekdanjima tekmicama iz hladne vojne.
ZDA: Edini agresor v tej vojni je Putin
Putin je ob tem poudaril, da ne gre za odstop od sporazuma, temveč začasno prekinitev sodelovanja v pogodbi. Med razlogi za tako odločitev je povedal, da ameriškim inšpektorjem ne more dovoliti obiska ruskih jedrskih objektov, medtem ko Washington namerava Moskvi povzročiti strateški poraz. Združene države Amerike so se na Putinove obtožbe že odzvale. Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je poudaril, da Rusije nihče ne napada, edini agresor v tej vojni pa je Putin sam.
SDS s predlogom resolucije za uvrstitev Rusije na seznam držav podpornic terorizma
Na Putinov govor se je opoldne odzval tudi predsednik SDS Janez Janša. Povedal je, da je njihova stranka predlagala podpis resolucije o uvrstitvi Rusije na seznam držav, ki podpirajo mednarodni terorizem, saj vladna koalicija tega ni storila. Na to potezo so čakali od oktobra lani.
"Oktobra lani je namreč parlamentarna skupščina sveta Evrope, ki je širša politična grupacija kot pa Evropska unija, sprejela podobno resolucijo. In kolikor vem je Slovenija takrat to resolucijo podprla, saj ni bilo slišati, da bi naša delegacija temu nasprotovala. Novembra lanskega leta je podobno resolucijo sprejel tudi evropski," je povedal Janša in dodal, da so v stranki kritični tudi do stališč koalicije do pomoči Ukrajini, saj da so ta nekonsistentna.
Janša: Vmesne strani ni
"Enkrat pravijo, da Slovenija ne bo več pomagala Ukrajini, naslednji dan to popravljajo in pravijo, da bomo še pomagali Ukrajini, tudi z orožjem. Danes je popolnoma jasno, da tukaj ni vmesne strani. Ali podpiraš rusko agresijo na Ukrajino ali pa podpiraš pravičen boj Ukrajincev za svobodo in ozemeljsko celovitost. Tukaj ni tretje strani, tako, kot je ni bilo v času, ko je bila podobna napadena Slovenija in smo se mi borili za isto stvar, za katero se danes bori Ukrajina."
SDS v resoluciji apelira na vlado, naj po zgledu številnih evropskih držav in organov sprejme podoben akt in znotraj tega okrepi politično, humanitarno, gospodarsko in tudi vojaško pomoč Ukrajini.
