Na Prešernov dan številne prireditve, vrata odprle tudi kulturne ustanove

Slovenija 08. 02. 2023, 09:24 Andrej Šinko

Na slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, po državi potekajo številne prireditve. Kulturne ustanove so za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata. Osrednjo prireditev ob kulturnem prazniku tradicionalno pripravljajo pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Že sinoči je ob prazniku potekala osrednja proslava v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je pripravilo tradicionalni poklon pesniku ob njegovem spomeniku na Prešernovem trgu v Ljubljani, novogoriškem Bevkovem trgu in Grajskem trgu v Mariboru. V Kranju pa so prirpavili tradicionalni Prešernov smenj.

V Cankarjevem domu je z naslovom Svet se nagnil je naprej že sinoči potekala proslava s podelitvijo najvišjih nagrad v umetnosti. Slavnostni govornik, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič, je poudaril, v čem se umetnost in umetniki razlikujejo od vsakdana in mimobežnosti, »zmožni so širiti razglede, poglabljati uvide in gojiti forme in vsebine«.

Opozoril je na vlogo umetnosti, ki gre pogosto mimo razuma in jasnega, določenega namena. Po svoji naravi je umetnost najbolj nepredvidljiva in najresnejša oblika človeške kreacije. Umetnost je prečuden kraj, kar je raztrgano, se v njej zarobi, pravi pesnik. »In prav zato, ker se javna sfera, mediji, fakultete, kultura in Netflix pogosto res zadovoljijo že s prvo rabo, ki je iz časa in se v njem postara, so potenciali umetnosti tako zelo nepogrešljivi,« je povedal Muhovič.

Po njegovih besedah so umetniki okrog sebe zmožni širiti razglede, poglabljati uvide, gojiti forme in vsebine, ki ne zastarevajo, da jih lahko ljudje vedno znova postavljamo med svet, minljivost, bolečino in sebe, kar je globoko blagodejno. »Umetnost je prehodni ritual, v neko drugo stanje percepcije, eksistence oblik in poglobljenega ter vključujočega sobivanja med ljudmi,« je opozoril govornik.

Nagrajenci Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo so bili na proslavi predstavljeni z video portreti, nato pa so na odru iz rok Muhoviča prejeli priznanja. Veliko Prešernovo nagrado sta prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa si dobili pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor.

Umetniški del proslave so pripravili pod naslovom Svet se nagnil je naprej, vzet iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost. Kot je za RTV Slovenija pred proslavo povedal režiser in scenarist Matjaž Farič, je sledil temi odnosa sveta do umetnikov in umetnikov do sveta. Pri tem je kanonična umetniška dela prepletal z novejšimi, posebno pozornost pa je namenil slovenskim modnim oblikovalcem. Kostumografska zasnova pod vodstvom Sanje Grcić je bila po njegovih besedah nekakšen showroom slovenskega modnega oblikovanja.

Program je v večjem delu prepletal odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča je program vključeval še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta.