Slavi KoširSlavi Košir
Andrej JermanAndrej Jerman
Luščena prosena kaša (foto: Naša super hrana)
Luščena prosena kaša | (foto: Naša super hrana)

Kako pravilno skuhati proseno kašo?

Kmetijstvo | 26.01.2023, 08:10 Robert Božič

»Najbolj važno je znati pravilno skuhati samo kašo, recepti za jedi iz nje se potem kar sami zvrstijo,« je v Svetovalnici spomnila naša gostja Mirjam Kopše. In dodala: »Tudi sama dolgo nisem pravilno kuhala kaše. A potem nas je o tem, v našem društvu Sorško polje, poučila gospa Mari in kar bom povedala je njeno navodilo, ki ga sedaj tudi sama redno uporabljam.«

Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto prosa. To pomeni, da bomo letos o tej poljščini, ki je bila nekdaj tudi pri nas precej cenjena, več slišali in jo upam tudi večkrat okušali.

V Svetovalnici je bila z nami ga. Mirjam Kopše. Korak po koraku nam je odkrivala skrivnosti, kako prav skuhati proseno kašo, kako je ta kaša lahko izhodišče za celo pahljačo zdravih jedi in zakaj je proso tudi eden od temeljev projekta Botrinja, ki nagovarja babice, da poskrbijo za zdravo prehranjevanje svojih vnukinj, mladih mamic.

Mirjam Kopše
Mirjam Kopše © Robert Božič

Ste proseno kašo v otroških letih pogosto uživali?

Proseno kašo smo jedli bolj pozimi. Velikokrat pozno jeseni, pozimi, je stara mama za večerjo, kasneje tudi mama, naredila pečeno proseno kašo s suhimi slivami. To je bil res velik posladek za vse, odrasle in otroke. Dostikrat je zakuhala proseno kašo v kislo repo. Še zdaj rada to jem.

Proseno kašo zdaj jem celo leto. Proso namesto pšeničnega zdroba dodajam v skutine žličnike, v skuto za skutine palačinke, v paradižnikovo juho namesto riža...

Kaj pa druge jedi, kaj vam je bilo takrat najbolj blizu in kaj je tisto, kar vas navduši še danes?

Iz otroštva do danes se malo vnaprej veselim jedi, ki jih prinašajo letni časi. Pri nas se je pojedlo vedno vse, kar je bilo na mizi. Zdaj sredi zime smo imeli radi žgance, kuhano kislo zelje, repo. Žganci so bili naslednji dan še popraženi z mlekom za zajtrk. Nebeško!

Ko je šlo v pomlad, je stara mama nekajkrat naredila svaljke iz starega krompirja zabeljene z drobtinicami, z motovilcem in potem smo se veselili že prvega novega krompirčka, pa ljubljanska ledenka, prvi korenček in zraven, kot smo pri nas rekli »vaseršpacli« ... Pa veselje ob prvih kumarah in krompirčku poleti, pa stročji fižol v omaki z restanim krompirjem ... in tako skozi vse leto, dobrota za dobroto. To pomeni vedno lokalno in sezonsko hrano!

Čeprav je v zadnjih desetletjih proso postopoma izginjalo iz jedilnikov, pa zdaj lahko beremo, da gre za super živilo? Kaj so tiste snovi, ki jih ponuja za naš organizem?

Ne bom na dolgo, vse je na internetu. Zase vem, da mora biti vsakega nekaj. Krompir, prosena in ajdova kaša, polenta. Mladim mamicam največkrat poudarim, da je proso lahko prebavljivo, ker ne vsebuje glutena. Posebej priporočljivo je za nosečnice, mame po porodu, ker silicij in tudi druge snovi spodbujajo rast las!

Proso tik pred žetvijo
Proso tik pred žetvijo © Ladislava Vantuchová / Pixabay

Verjetno pretiravanja v eno ali drugo stran nikoli niso dobra?

Pretiravanje običajno nastane, ko hočemo na silo, na hitro, nekaj popraviti, se pozdraviti, največkrat shujšati... A sama sem prepričana, da je bolje spremeniti navade: kdaj jesti, kje kupovati in kdaj. Dobre lastnosti domače, sezonske hrane, kupljene pri kmetu ali na lokalni tržnici se pokažejo v treh do šestih mesecih, ne prej. In nujno je poslušati glas našega telesa, kaj mu dobro dene!

In kako torej pravilno skuhati proseno kašo?

Ekološko pridelana prosena kaša je izmed vseh kaš beljakovinsko najbogatejša. Pripravimo jo lahko na več načinov: z mlekom, s sadjem, s česnom in začimbami, kot narastek z jabolki, kot dodatek zelenjavnim juham.

Najvažnejše pa je osnovno pravilo o kuhanju kaše, nas je v našem društvu Sorško polje, poučila gospa Mari in kar bom povedala je njeno navodilo, ki ga sedaj tudi sama redno uporabljam.

Kašo vsaj dvakrat speremo z vročo vodo, odvisno od čistosti kaše. Nato jo v posodi prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo, da mirno, torej ne preburno vre nekaj minut.
Posodo odstavimo in pustimo pokrito približno pol ure, da kaša nabrekne, se zrnca zmehčajo. Pomladi je kaša bolj izsušena in vre malo dlje.

Če na dnu posode ostane voda, je kaša premalo kuhana. Če je kaša mazava, je kuhana preveč.
Prekuhana kaša pomeni tudi, da je uničen dober vitamin E v kalčku.

Nekako velja splošno pravilo, da za en obrok na osebo zadošča 4 jedilne žlice kaše, kar je približno 1 dcl, ki jo kuhamo v 2 dcl vode, v pokriti posodi.

Tako kuhano proseno kašo nato lahko prelijemo z vročim mlekom in dodamo druge dodatke po želji in okusu. Velja vedno upoštevati pravilo, da solimo šele na koncu, ko imamo jed že na krožniku.

In še en nasvet. Malo soljena kaša, potresena s cimetom, zmanjša željo po sladkorju. In to velja tudi za vse druge mlečne kaše in kosmiče!

Tako pripravljena kaša počaka čez noč, lahko jo shranimo za dva dni tudi v hladilnik.

Projekt Botrinja: Babice za vnukinje!

Botrinja je malo starinska beseda, a zelo enoznačna. Pomeni pomoč, skrb, dobre preverjene navade, in običaje za mamo po porodu in vsa znanja, kako zanjo skrbeti, kaj in iz česa ji kuhati, v obdobju vsaj 40 dni po porodu.

Trdim, da je to največja nenapisana skrivnost žensk na Slovenskem. To znanje se je iz roda v rod prenašalo šele ob nosečnosti, porodu in sedaj tako zanemarjenem poporodnem obdobju.

Sama sem bila deležna skrbi in kuhe moje ljubljanske stare mame. Prisluhnila sem ji, ji verjela, jo ubogala in to znanje, in na to sem se spomnila spet, ko se je napovedal prvi Božji dar, prva vnučka.

Takrat sem začela iz spomina zapisovati zase, vse kar sem se spomnila, kar mi je bilo podarjeno, na kar sem bila opozorjena. To je neverjetna dediščina predvsem stare mame, a preko tet, starih tet, bližnjih in daljnih sorodnic bogastvo, ki ga predajam naprej.

Na predavanjih Botrinje s pokušnjo pa tudi spodbudo, da se začno mame, tašče, babice spominjati dobrih običajev iz lastnih družin in poskrbijo za svoje hčere in vnukinje, ki postajajo mlade mamice. In tako vse to znanje prenesejo.

Prepričana sem, da je prosena kaša najboljša jed na Kranjskem za mame po porodu. Proso v obliki kuhane kaše ali drugače, je lahko prebavljivo v vseh jedeh, spodbuja, da dojenje lepo steče.

Porod je hud šok za organizem in tudi lasje pogosto začno nekaj tednov po porodu močneje izpadati. Proso pa spodbuja rast las. Če redno uživate prosene jedi že v nosečnosti, do tega sploh ne pride. Tako mi je reklo veliko mam na delavnicah Botrinje na Festivalu družin. Lasje postanejo močni, sijoči.

A to ni vse, zelo važna je pestrost in prav posebno mesto v tem času ima kurja juha. O tem pa v eni od prihodnjih svetovalnic, je obljubila ga. Mirjam Kopše. Napoveduje, da bo letošnje prvo srečanje Botrinje četrti petek v februarju, torej 24. februarja ob 18.00 v Mavčičah.

Več informacij pa na elektronski pošti mirjam.kopse@gmail.com.

Kmetijstvo, Svetovalnica
Jožica Ličen (photo: ARO) Jožica Ličen (photo: ARO)

Po večno plačilo k Bogu odšla Jožica Ličen

Na tiho nedeljo je odšla po zasluženo plačilo k Bogu dolgoletna sodelavka in ravnateljica Škofijske Karitas Koper, Jožica Ličen. Poznali smo jo kot neutrudno prostovoljko, ki je desetletja z vsemi ...

Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc) Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc)

Federico Potočnik: Stavka je nujna

Stavka na pobudo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides se vleče že dva meseca, a rešitve še ni na vidiku. Eden od tistih, ki stavkajo, je tudi infektolog dr. Federico V. Potočnik, ...

Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: ) Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: )

Bela zastava ni ponižujoča predaja

Po dveh letih vojne v Ukrajini, ki je terjala na obeh straneh preveč smrti, je poziv papeža Frančiška k pogajanjem več kot na mestu. A nekateri odzivi so bili ob besedi »bela zastava« burni, ...

Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc) Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc)

Iz istega gnezda odleteli na različna področja

Pred začetkom tedna katoliškega šolstva smo se v Kolokviju pogovarjali z nekdanjimi dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Ana Ferš, Larisa Krajnc, Izidor Jelenc in Metod ...

Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc) Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc)

Molitev je utrip, ki daje moji duši življenje #video

Osrednje misijonske govore v sklopu 19. Radijskega misijona pripravlja kapucin br. Štefan Kožuh. Nastajajo v krajih svetega Frančiška Asiškega. Prvi nagovor je nastal v Celicah pri Cortoni, ...