Željko Oset, Jože Dežman in Lojze Peterle | (foto: ARO)
»Združevanje« muzejev sramotno poniževanje zdrave pameti in še ena fronta
Slovenija Jože Bartolj Rok Mihevc
Vlada je s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Za izjavo smo poklicali aktualna direktorja omenjenih inštitucij, odzval se je tudi Lojze Peterle.
Željko Oset, Muzej slovenske osamosvojitve: Smo nekako v »limbu«
Željko Oset: "O sklepu vlade sem izvedel iz medijev, žal ne morem postrečti z nobenimi dodatnimi informacijami. Odločitev vlade ni nepričakovana, je pa kljub temu presenetljiva, glede na to, da o tem nismo predhodno obveščeni, niti ni bila pri nas izvedena kakšna poizvedba glede samega poteka recimo našega dela. Tudi glede večmilijonske investicije obnove Roške vojašnice. Smo pa prejšnji teden dobili odločbo o financiranju v letu 2023, tako da sedaj intenzivno delamo na programu dela za 2023, tudi s tem povezanim finančnim načrtom. Smo nekako v »limbu«, mi moramo svoje zakonite obveznosti izvajati naprej in tudi medijsko poročanje o ukinitvi je netočno. Mi ostajamo in delujemo do same združitve. Kdaj pa to bo, bomo pa očitno izvedeli iz medijev.«
Smo nekako v »limbu«, mi moramo svoje zakonite obveznosti izvajati naprej in tudi medijsko poročanje o ukinitvi je netočno.
Jože Dežman, Muzej novejše zgodovine Slovenije : Sramotno poniževanje zdrave pameti
Direktor Muzeja Novejše zgodovine dr. Jože Dežman: »Moj osnovni komentar, ker me več novinarjev sprašuje, očitno so novinarji več vedeli o teh vladnih načrtih kot mi v muzeju, bi rekel, da ne morem komentirati stvari, ki jih ne poznam. Vladno pojasnilo je tako, da ne vemo nič več, ime muzeja je strokovna katastrofa, ne poznamo nobenih analiz, katere so stroškovne in organizacijske prednosti, bi rekel, da se dogaja sramotno poniževanje zdrave pameti, da nam ne morejo povedati, končno so ljudje v muzeju, ki ne vedo kje in kako bodo delali, da to prej izvedo mediji kot prizadete ustanove, to je katastrofa."
To območje svetega zasluži lasten muzej, lastne muzeje – ali Muzej slovenske osamosvojitve ali Muzej Republike Slovenije ali kako drugače poimenovan muzej.
Lojze Peterle, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve: Še ena fronta
Na vladni sklep o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v nov javni zavod se je odzval tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle, ki takšno odločitev vlade obžaluje. »Poslanstvo samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve je v tem, da krepi odnos do države, ki je nastala na podlagi plebiscitarne volje za vse,« je poudaril Peterle. Kot je še povedal, se mu zdi nepotrebno in neutemeljeno odpirati še eno fronto, in to tisto, na kateri smo bili Slovenci enotni. Za danes je napovedal tudi izredno sejo predsedstva združenja VSO na temo združitve obeh muzejev.
Nepotrebno je odpirati še eno fronto, in to tisto, na kateri smo bili Slovenci enotni.
Celotno sporočilo za javnost dr. Dežmana
"Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne, v kateri tabor, nekritično naklonjen Titu in komunizmu, zagovarja tezo, da je bila osamosvojitev Slovenije preprost prehod iz propadlega režima v nov režim, temu nasproti pa stoji trditev drugega tabora, da se Republika Slovenija temeljito razlikuje od Socialistične republike Slovenije.
Če bi testirali eno in drugo skupino, bi ju za začetek lahko vprašali, ali se strinjajo s trditvijo Petra Jambreka: »Izraz kapitalizem je po moje zunajustavna kategorija. Je pa, če sem nekoliko oseben, ustavna kategorija socializem. V smislu tega, da je protiustaven.« Jambrekova diagnoza je, da je titoizem propadel zato, ker je temeljil na umoru, ropu, laži, strahu in prevari.
V premisleku o »osrednjih vrednotah upora in svobode« Jambrek izhaja iz tega, da so Karantanija, Kocelj, kmečki punti, tabori, Maister in upor proti okupatorju slovenskemu narodu »oblikovali njegovo samobitnost. Po svojih učinkih pa se nobeden ni iztekel v tisti za narod usodni in dokončni zgodovinski proces, ki ga predstavlja gradnja moderne nacije. Obljubo svobode naroda v okviru lastne države je izpolnilo šele duhovno in politično gibanje, ki je v štirih letih (1987‒1991) izvedlo program nacionalne osamosvojitve od ideje do njene ustavne in državne veljave v domačem in mednarodnem pravu.« In kar že katera koli slovenska vlada počne, »to počne, če se tega zaveda ali ne, če hoče ali noče, v trajni odvisnosti od vrednostnega središča slovenske republike, katerega sedež je v območju svetega.«
To območje svetega zasluži lasten muzej, lastne muzeje – ali Muzej slovenske osamosvojitve ali Muzej Republike Slovenije ali kako drugače poimenovan muzej. Zato je več kot nujno, da od Vlade Republike Slovenije čim prej dobimo konkretne odgovore na doslej še neodgovorjena vprašanja:
Kdaj bodo javno predstavljene strokovne analize, ki naj bi zahtevale ukinitev dveh muzejev in ustanovitev tretjega? Kakšno bo ime nove ustanove? Kakšno bo premoženje nove ustanove? Kakšna bo organiziranost nove ustanove? Kakšne bodo okoliščine delovanja nove ustanove?
Šele ko bomo vedeli odgovore na ta vprašanja, bo mogoča vsebinska razprava. Če pa niti Vlada Republike Slovenije nima teh odgovorov, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države. In seveda zaničevanje demokratizacije, osamosvojitve in obrambe Republike Slovenije kot najvišjih dosežkov slovenske nacije."
