Papež Frančišek pri tradicionalnem po novoletnem nagovoru diplomatskemu zboru | (foto: Vatican Media)
Papež tudi o tretji svetovni vojni, "ki poteka po koščkih"
Papež in Sveti sedež Marjana Debevec
Papež Frančišek je v današnjem tradicionalnem po novoletnem nagovoru diplomatskemu zboru mednarodno skupnost pozval k prizadevanjem za mir na svetu in zaščito človekovih pravic. Opozoril je na tretjo svetovno vojno, ki poteka po koščkih in znova zatrdil, da je nemoralno že posedovati jedrsko orožje, ki je grožnja celotnemu človeštvu.
Konflikti ustvarjajo tretjo svetovno vojno
V luči grožnje jedrskega orožja smo vsi poraženci, je diplomatom, akreditiranim pri Svetem sedežu, dejal papež Frančišek. Konflikti, ki potekajo po raznih delih sveta, danes vplivajo na vse človeštvo in tako ustvarjajo tretjo svetovno vojno. Posebej je omenil Ukrajino, kjer ljudje ne umirajo le zaradi nasilja, ampak tudi zaradi lakote in mraza. Mir in začetek mirovnih pogovorov je zaželel tudi Sveti deželi ter Kongu in Južnemu Sudanu, kamor se bo odpravil konec tega meseca.
Vedno bolj so kristjani zatirani tudi tam, kjer niso v manjšini
Pogoj za mir je po papeževih besedah spoštovanje verske svobode. Eden od sedmih kristjanov na svetu je preganjan, je poudaril. Vedno bolj so kristjani zatirani tudi tam, kjer niso v manjšini. Posebej se to izraža v tem, da ne morejo javno izražati svojega prepričanja v imenu nekega napačno razumljenega pojma vključenosti vseh. Verska svoboda je minimalni pogoj za dostojno življenje in vlade so jo dolžne zagotoviti, je bil jasen Frančišek.
Mir ogrožen tudi zaradi splavov
Mir pa zahteva tudi, da branimo življenje, dobrino, ki je danes ogrožena ne le zaradi spopadov, lakote in bolezni, ampak vse prepogosto celo v materinem telesu, ko sprejemamo tako imenovano pravico do splava. »Nihče ne more zahtevati pravice do življenja drugega človeka, še posebej, če je ta brez zaščite in zato brez vsake možnosti, da bi se branil.« Vse ljudi dobre volje, predvsem na odgovornih mestih, je pozval naj zaščitijo najbolj ranljive ljudi in tako preprečijo kulturo odmetavanja bolnih, invalidnih in ostarelih. Država naj bi zagotovila zaščito človeškega življenja v vseh obdobjih do naravne smrti ter omogočila spremljanje v njegovih najbolj občutljivih trenutkih. Pri tem je obsodil tudi smrtno kazen in pozval k njeni ukinitvi, saj nikoli ne vemo, kdaj se bo nek človek spreobrnil.
Mir zahteva tudi, da branimo življenje, dobrino, ki je danes ogrožena ne le zaradi spopadov, lakote in bolezni, ampak vse prepogosto celo v materinem telesu, ko sprejemamo tako imenovano pravico do splava.
Demografska zima
Sveti oče pa opaža tudi velik strah pred življenjem, kar se odraža v tem, da se mladi vedno težje odločajo za poroko in sprejetje otrok. Gre za pravo demografsko zimo, ki ogroža prihodnost naših narodov. Zaželel nam je poguma in vztrajnosti, da bi se znali soočiti z vsemi izzivi.
Delu in podjetništvu je treba vrniti dostojanstvo
Ob sklepu daljšega nagovora diplomatom z vsega sveta je sveti oče opozoril tudi na kršenje človekovih pravic. Znova je poudaril, da Sredozemsko morje zaradi številnih migrantov, ki tam izgubijo življenje, postaja veliko pokopališče. Spomnil je na gospodarsko in ekonomsko krizo, ki vodi do kopičenja dobička manjšine. Delu in podjetništvu je treba vrniti dostojanstvo, je poudaril. Brez dela mladi ne postanejo resnično odrasli. Nenazadnje pa naj bi si bolj prizadevali za ohranitev našega skupnega planeta.
