Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Andrej JermanAndrej Jerman
Petra StoparPetra Stopar
Stanislav Zore, Jurij Bizjak, Peter Štumpf, Marjan Turnšek (foto: )
Stanislav Zore, Jurij Bizjak, Peter Štumpf, Marjan Turnšek | (foto: )

Škofje o Benediktu XVI. (1.del)

Cerkev na Slovenskem | 03.01.2023, 14:46 Petra Stopar

V istem hipu, ko je izvedel za smrt Benedikta XVI., je ljubljanski nadškof Stanislav Zore pomislil na prvo učiteljsko besedo pokojnega zaslužnega papeža, in sicer: »Bog je ljubezen, zato tisti, ki živi v ljubezni, živi v Bogu in Bog živi v njem.« Pozneje smo lahko prebrali, da so bile tudi zadnje besede tega velikega papeža povezane z ljubeznijo do Boga. V članku še več o spominih nadškofa Zoreta in še nekaterih slovenskih škofov.

Zore: Gledal je v daljavo in v globino

Čeprav se ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore z zaslužnim papežem Benediktom XVI. osebno ni nikoli srečal, saj je škofovsko službo začel v času papeža Frančiška, ga je v vseh njegovih nastopih doživljal kot skromnega moža, včasih skoraj plahega. Vsebina njegovih govorov pa je bila čisto drugačna: polna logike, jasna, teološko globoka in prepletena s Svetim pismom. »V njegovih spisih človek vedno znova ostrino njegovega pogleda: gledal je v daljavo in v globino. Prepričan sem, da so mnoga njegova dela že vstopila v klasiko teološke misli in po njih posegamo in bomo posegali znova in znova.«

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore © Škofija Novo mesto / Rok Mihevc

Bizjak: V zadregi niti za trenutek

Škof Jurij Bizjak, ki ga je leta 2012 za koprskega ordinarija imenoval prav Benedikt XVI., pravi, da je bil pokojni zaslužni papež veličasten že od svojega prvega pozdrava na dan izvolitve, ko se je označil za preprostega in ponižnega delavca v Gospodovem vinogradu. Takšen je po škofovem mnenju ostal do konca. Poleg tega je bil silno tenkočuten. »S kakšno lahkoto je prisluhnil vsakemu vprašanju, kako je spremljal, kako je iskreno poskušal iz vprašanja ugotoviti tisto konico, kaj pravzaprav bi ti rad izvedel. S tem svojim vse presegajočim znanjem, ki ga je imel, in izkušnjami, ni bil v zadregi niti za trenutek. Vedno pa podal preprost odgovor.«

Škof Jurij Bizjak
Škof Jurij Bizjak © Benjamin Pezdir

Turnšek: Iskal je jasno pot

Tudi nadškof Marjan Turnšek se še iz časa, ko je študiral v Rimu, zaslužnega papeža spomni kot preprostega, domačega, srčnega človeka ter izjemnega govornika in teologa, z jasno in odločno teološko mislijo. »ki je v dokaj razburkanem času, ko je teologija na raznih koncih sveta malo pljuskala enkrat sem, enkrat tja, malo v modernizem, malo nazaj v konzervatizem, je iskal vedno neko jasno pot, po kateri bi ohranjal bistvo krščanskega sporočila,« je dejal upokojeni mariborski nadškof Turnšek, ki ga je Benedikt XVI. leta 2006 imenoval za prvega murskosoboškega škofa ordinarija in leta 2009 za nadškofa pomočnika v Mariboru.

Nadškof Marjan Turnšek
Nadškof Marjan Turnšek © Romarski urad Brezje

Štumpf: Stražar jutranje zarje

Murskosoboški škof Peter Štumpf je o zaslužnem papežu Benediktu XVI. dejal: »Vsi ga prepoznavamo kot velikega misleca in teologa. Zame osebno je bil ta papež veliko več kot to. Bil je stražar, ki je s svojim jasnim naukom, globoko vero in čudovito modrostjo Cerkev prebujal iz zasanjanosti v lastno varnost, da jo je potem papež Frančišek lahko prijel za roko in jo sedaj pelje po sinodalni poti do novih obzorij zgodovine odrešenja. Bil je, lahko bi rekli, stražar jutranje zarje za Cerkev za to novo dobo, ki se je že krepko prebudila in za nas pomeni, ne samo jutri, ampak že kar dan, ko pripeka sonce in je treba delati za vero in pa za svoje lastno zveličanje in zveličanje vsega sveta.«

Škof Peter Štumpf
Škof Peter Štumpf © Posnetek zaslona

BENEDIKT XVI. IN CERKEV NA SLOVENSKEM

Cerkev na Slovenskem je še posebej povezana s papežem Benediktom XVI., saj je leta 2006 preuredil cerkveno pokrajino z ustanovitvijo novih škofij v Celju, Novem mestu in Murski Soboti ter mariborsko škofijo povzdignil v nadškofijo z metropolitanskim sedežem. Imenoval je tudi več škofov: Antona Jamnika za ljubljanskega pomožnega škofa; Andreja Glavana za ljubljanskega pomožnega škofa in novomeškega ordinarija; Antona Stresa za mariborskega pomožnega škofa in celjskega ordinarija, nato za mariborskega nadškofa pomočnika in končno za ljubljanskega nadškofa; Marjana Turnška za murskosoboškega ordinarija, za mariborskega nadškofa pomočnika in za mariborskega nadškofa; Stanislava Lipovška za celjskega ordinarija, koprskega pomožnega škofa Jurija Bizjaka za krajevnega škofa iste škofije in Petra Štumpfa za mariborskega pomožnega škofa ter leta 2009 za murskosoboškega ordinarija.

Cerkev na Slovenskem
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...