Kdaj bo prišlo do revizije točkovanja za območja OMD?

Kmetijstvo | 04.12.2022, 13:30 Robert Božič

Kmetje v Halozah, pa tudi na nekaterih drugih območjih po Sloveniji, so kritični do sprememb, ki se v novem programskem obdobju slovenske verzije Skupne EU kmetijske politike obetajo na področju plačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Haloške kmete, ki so v začetku meseca na Ptuju zaradi tega pripravili protest, je v sredo obiskala kmetijska ministrica Irena Šinko. Še prej pa je sodelovala na 9. nujni seji Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dogajanje smo povzeli v prvem delu tokratne nedeljske kmetijske oddaje, ki je sicer bila posvečena izzivom namakanja.

Zahtevo za sklic 9. nujne seje Odbora  je v sredo pojasnila poslanka Suzana Lep Šimenko, ki je v imenu pobudnikov izpostavila "specifičnost" Haloz, kjer delo večinoma poteka ročno ali pa je za to potrebna prav posebna mehanizacija, ki si je številni ne morejo privoščiti.

Predlog točkovnega sistema je opisala kot "najslabši možen način za ohranitev kmetij na območjih, kot so recimo Haloze" in pozvala kmetijsko ministrstvo k ponovnemu razmisleku in iskanju ustrezne rešitve.

Ob tem je v sprejetje na Odboru za kmetijstvo, gospodarstvo, gozdarstvo in prehrano predlagala več sklepov. In sicer:

• da se kmetijsko ministrstvo pozove k takojšnji ponovni proučitvi izhodišč za model točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD in spremembi izhodišč v smeri pravičnejšega modela točkovanja kmetijskih gospodarstev,
• da se opravi obširno javno razpravo modela točkovanja in izračuna točkovanja kmetijskih gospodarstev,
• da se zagotovi izvzetje plačil OMD iz dohodnine,
• da se nemudoma pristopi k razpisom Lider za sofinanciranje regijskih razvojnih investicij na OMD območjih in
• da se znotraj kmetijske politike pripravi dodatne ukrepe, katerih namen je ohranitev kmetij na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo.

Reforma OMD

V Sloveniji se že dolgo časa govori o nujnosti spremembe točkovanja t.i. območij z omejenimi dejavniki za kmetijstvo  (OMD območij), ki bi prinesle pravičnejšo obravnavo okoliščin, ki vplivajo na višje stroške in več vloženega dela za obdelavo kmetijskih površin na posameznih območjih.

Nov model točkovanja, ki ga zdaj uvaja naša država, so pripravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije in načeloma zanj velja, da je veliko boljši oziroma pravičnejši, kot so bili dosedanji. Se je pa prav na področju obravnave strmin pokazalo, da lahko v kombinaciji s kriterijem nadmorske višine, ki je tudi eden od omejujočih dejavnikov, prinese nepričakovane rezultate.

Na te so s protestom haloški kmetje opozorili že pred slabim mesecem dni in ob sredinem obisku in ogledu njihovih strmin jim je kmetijska ministrica obljubila, da z revizijo modela točkovanja mislijo resno.

KGZS: Še je čas

Predsednik Roman Žveglič pravi, da so na KGZS prepričani, da je še čas za hitro spremembo: »Zato je po našem mnenju, in mislim, da se to še da narediti v okviru točk in v okviru finančnega okvira, kajti izvedbeni akti še niso sprejeti, se pravi, da se znotraj tega kar je v strateškem načrtu narediti ponovni preračun, in znotraj tega narediti ustrezno korekcijo.«

Vse prisotne je Žveglič tudi opozoril:
»V kolikor bomo zdaj šli s tem izplačilom, potem pa drugo leto v korekcijo, potem bomo ponovili vajo. Spet bo en kup nezadovoljnih kmetov, spet bomo hodili na teren, spet bomo imeli izredne seje Odbora za kmetijstvo in še kaj drugega. Zato resnično prosim, dajmo stakniti glave, najti rešitev in poskusiti zadeve popraviti, da bi bile ustrezne in korektne že za naslednjo subvencijsko kampanjo.«

"Če s pregledom in revizijo tega modela točkovanja ne bi mislili resno, ne bi danes šli v Haloze na ogled, da se na terenu prepričamo, kaj je tisto, kar je problematično in vidimo, kaj lahko v modelu naredimo," je ob koncu seje odbora za kmetijstvo, sklicane na zahtevo poslanske skupine SDS, dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko in tako odgovorila na očitke.

In tudi dejansko odšla v Haloze in tam obiskala tri kmetije, ter se na lastne oči prepričala o tem, kako strmina vpliva na možnosti kmetovanja

Zakaj šele naslednjo jesen?

Skrbi pa, ker so poslanci odbora DZ za kmetijstvo, ob koncu seje, na glasovanju, zavrnili vse predloge predlagateljice Suzane L. Šimenko SDS in potrdili predlog sklepa, ki vladi predlaga, da v drugi polovici prihodnjega leta opravi revizijo in analizo učinkov posodobljene metodologije točkovanja OMD območij. S tem se ni strinjala le poslanka Suzana Lep Šimenko, ki je prepričana, da bi lahko napake, če je do njih prišlo, popravili takoj.

Več lahko slišite v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.