Profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze Jernej Letnar Černic. | (foto: STA / Bor Slana)
Ne verjame v velik odmev Golobovih besed
Novice | Alen Salihović Rok Mihevc
Kako odmevni bodo Golobovi pozivi k odločnejšim energetskim ukrepom, ki jih je včeraj izrekel v nagovoru v Evropskem parlamentu, smo vprašali profesorja na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča.
Premier Robert Golob je v govoru pred evropskimi poslanci Bruselj pozval k odločnejšim energetskim ukrepom. Kako glasne so njegove besede v Evropski uniji?
Lahko štejemo, da so želje in pozivi gospoda Goloba dobronamerni, vendar teža naše države v Evropski uniji je pač neprimerljiva s težo največjih in tudi že starejših držav članic Evropske unije. Zato ne verjamem, da bodo njegove besede kaj preveč odmevale. Tudi zato, ker njegovi pozivi k večji evropski enotnosti, ambicioznosti glede energetskega trga, nekako niso deljeni v dveh najvplivnejših evropskih prestolnic, torej v Berlinu in v Parizu. Nekako se zdi, da ti dve največji evropski državi predvsem v zadnjem času skrbita predvsem za interese svojega gospodarstva in jima niso tako pomembni interesi drugih držav članic Evropske unije
...ne verjamem, da bodo njegove besede kaj preveč odmevale. Tudi zato, ker njegovi pozivi k večji evropski enotnosti, ambicioznosti glede energetskega trga, nekako niso deljeni v dveh najvplivnejših evropskih prestolnic, torej v Berlinu in v Parizu.
Precej kritična do premierja je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke Romana Tomc. Ta je med drugim spomnila, da, ko so evropski poslanci glasovali o resoluciji, češ da bi Rusijo razglasili za sponzorje terorizma, so za to resolucijo glasovali zgolj 4 poslanci iz Evropske ljudske stranke, štirje iz vladajoče koalicije pa so se ali vzdržali ali pa niso glasovali. Kako to razumete vi kot pravnik?
Njihovo glasovanje oz. dejstvo, da so vzdržalo, me je presenetilo. Tukaj bi bil zelo previden in bi celotno slovensko družbo opozoril na to, da se pojavljajo glasovi tako v Sloveniji kot v celotni Evropski uniji in nenazadnje, tudi predsednik Macron je podal podobne izjave ob obisku v ZDA, da je potrebno nekako najti soglasje z Rusko federacijo in tudi morda dopustiti možnost, da Ruska federacija obdrži suverenost nad okupiranimi ozemlji v vzhodni Ukrajini. Menim, da je to zelo nevarno, da ne spoštuje vladavine prava in varstva človekovih pravic v mednarodni skupnosti. Veste, to so načela, na katerih temelji slovenska država in slovenska zunanja politika in je obžalovanja vredno, da nekateri posamezniki ne delijo predanosti dolini prava in človekovim pravicam in nekako se jim zdi, da je moč pomembnejša od vladavine prava in varstva človekovih pravic običajnega prebivalstva Ukrajine.
