dr. Bogomil Ferfila | (foto: Primož Lavre / Reporter)
»Rdečega vala ni bilo«
Svet | Marcel Krek
Novembrske vmesne volitve v Združenih državah Amerike so napovedovale val uspehov opozicijskih republikancev, a se to ni zgodilo. V nasprotju z napovedmi, ki so kazale na republikanski prevzem tako senata kot predstavniškega doma, so z dokaj tesno večino slavili le v slednjem. V senatu pa imajo demokrati predsednika Joea Bidena zdaj še bolj ugodno večino.
Pretehtale so ideološke teme
Po volitvah, na katerih so demokrati ohranili senatni sedež v Georgii in republikancem odvzeli sedež v Pensilvaniji, je razmerje zdaj 51 proti 49, senatna večina pa demokratom omogoča lažje potrjevanje kandidatov predsednika Bidena za visoke zvezne položaje. »Rdečega vala ni bilo. Razlog je, da se je v predhodnih predvidevanjih menilo, da bodo pretehtale ekonomske teme, in sicer dejstvo je, da ima sedanja Bidenova vlada mnogo slabše gospodarske rezultate od vladavine republikancev pod predsednikom Trumpom. Vendar se to ni zgodilo, pretehtale so ideološke teme,« meni dober poznavalec ameriške politike dr. Bogomil Ferfila.
Rdečega vala ni bilo. Razlog je, da se je v predhodnih predvidevanjih menilo, da bodo pretehtale ekonomske teme, in sicer dejstvo je, da ima sedanja Bidenova vlada mnogo slabše gospodarske rezultate od vladavine republikancev pod predsednikom Trumpom. Vendar se to ni zgodilo, pretehtale so ideološke teme.
Visoka udeležba mlajših volivcev
K porazu republikancev dodaja še medijsko dimenzijo, saj demokrati nadzorujejo večino glavnih ameriških medijev. Hkrati slavijo tudi zaradi visoke udeležbe mlajših volivcev, ki so jim v večini naklonjeni. Tolažilna nagrada za republikance je zmaga v predstavniškem domu, kjer je zdaj razmerje 213:221, kar bo republikancem omogočalo podaljševanje postopkov pri sprejemanju novih zakonov in začetek preiskave zoper sumljive posle Bidenovega sina Hunterja. V večini zveznih držav so 8. novembra, hkrati z vmesnimi, potekale tudi guvernerske volitve. Na Floridi je vnovič prepričljivo slavil Ron DeSantis, ki velja za vzhajajočo zvezdo republikancev. Prav zato se znotraj stranke že pojavljajo pobude, da bi prav DeSantis lahko izzval Donalda Trumpa za republikansko predsedniško nominacijo leta 2024. Na nekdanjega ameriškega predsednika namreč tudi znotraj stranke letijo glasni očitki zaradi nedavnega republikanskega neuspeha.
Izziv izgradnje socialne države
Ferfila v tej tekmi opozarja še na Teksaškega guvernerja Grega Abotta: »Če bo pri nominaciji za predsedniškega kandidata republikanske stranke prišlo do dvoboja, vsaj med temi tremi, zaenkrat ključnimi kandidati; Trump, De Santis, Abott, bomo videli ali bo Trump tako uspešen v njihovem eliminiranju, kot je bil pred šestimi leti.« Ferfila meni, da se bodo mogli republikanci osredotočiti predvsem na izziv izgradnje socialne države, ki so se je lotili demokrati z Bidenom in s tem močno mobilizirali svoje volivce in oslabili republikance.
