Radio Ognjišče
Marjan BuničMarjan Bunič
Jakob ČukJakob Čuk
Marcel KrekMarcel Krek
Papež Frančišek (foto: Simone Risoluti)
Papež Frančišek | (foto: Simone Risoluti)

S čim je papež razjezil ruske voditelje?

Novice Marjana Debevec

Papež Frančišek je včeraj znova povabil k vztrajni molitvi za mir v Ukrajini. Trpeči narod je še posebej zaupal Marijini materinski skrbi. Od začetka vojne v Ukrajini so papež in njegova vatikanska ekipa prostovoljno sodelovali kot mirovni posredniki. V ta namen se je Frančišek večinoma vzdržal imenovanja Rusije ali predsednika Vladimirja Putina kot agresorja v konfliktu.

Rusko pravoslavje pomemben element Putinove politične baze

O vlogi Vatikana v omenjeni vojni je za portal Crux now pisal njegov urednik John Allen. Večina opazovalcev je že vse od začetka vojne menila, da je zamisel o Vatikanu kot posredniku z Rusijo težavna zaradi dolge zgodovine nezaupanja med Moskvo in Rimom. To še posebej velja za nacionalistične poudarke v ruskem pravoslavju, ki so pomemben element Putinove politične baze, piše John Allen.

Kdo bo bolj obsodil papeževo retoriko ...

Razmere so še poslabšale papeževe izjave za ameriško jezuitsko revijo America, v kateri je med drugim spregovoril o krutostih ruskih vojakov:

Ko govorim o Ukrajini, govorim o ljudeh, ki so mučeni. Če imate mučeniške ljudi, imate nekoga, ki jih muči. Ko govorim o Ukrajini, govorim o krutosti, ker imam veliko informacij o krutosti vojakov... Na splošno so najbolj kruti morda tisti, ki so iz Rusije, vendar niso ruske tradicije, kot so Čečeni, Burjati in tako naprej. Vsekakor je tista, ki napada, ruska država. To je zelo jasno. Včasih poskušam ne specificirati, da ne bi užalil in raje na splošno obsodil, čeprav se ve, koga obsojam. Ni nujno, da povem ime in priimek.

Papež je v tem istem intervjuju za genocid  označil tudi lakoto holodomor, ki jo je namerno povzročil Stalin v Ukrajini v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Rusija je te izjave označila za "perverzijo" in dejala, da so nacionalne skupine "ena družina". Tiskovni predstavniki Rusije od tega intervjuja naprej kar tekmujejo, kdo bo bolj obsodil papeževo retoriko. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je celo dejal, da papeževe besede niso krščanske.

Zavzemajo se za božično premirje, pri čemer so izkoristili dejstvo, da je večina pravoslavnih cerkva v Ukrajini letos dovolila, da verniki praznujejo božič 25. decembra,  namesto 7. januarja, datuma božiča po vzhodnem koledarju.

Božično premirje?

Sveti oče pa si s svojo ekipo kljub temu še vedno prizadeva za vzpostavitev miru. Zavzemajo se za božično premirje, pri čemer so izkoristili dejstvo, da je večina pravoslavnih cerkva v Ukrajini letos dovolila, da verniki praznujejo božič 25. decembra,  namesto 7. januarja, datuma božiča po vzhodnem koledarju.

Čeprav je Rusija manj naklonjena premirju tudi zaradi napovedi ukrajinskih oblasti, da bodo bolj nadzirale pravoslavne cerkve, ki ostajajo zveste Moskvi (in tudi sankcionirale protiukrajinska dejanja njihove duhovščine), pa so božični čudeži še vedno možni, piše Allen in dodaja, da bi bil potreben prav slednji, da bi papeževa prizadevanja obrodila sad.

Novice
Župnik Ciril Kocbek (photo: ARO) Župnik Ciril Kocbek (photo: ARO)

V večnost je odšel župnik Ciril Kocbek

V četrtek, 5. marca 2026, je v 81. letu življenja in 56. letu duhovništva umrl duhovnik, ki je bil med farani Zgornje Kungote skoraj pol stoletja, Ciril Kocbek.

Okroglo mizo o Filipu Terčelju je povezoval Jože Možina (photo: Jože Potrpin) Okroglo mizo o Filipu Terčelju je povezoval Jože Možina (photo: Jože Potrpin)

To bi bila odveza za celotno dolino...

Ob 80. obletnici umora primorskega duhovnika, narodnega buditelja in literata Filipa Terčelja sta v ponedeljek na okrogli mizi sodelovala prof. Marija Gasser, in dr. Renato Podbersič. V duhu ...

Voditelj Jože Bartolj in p. Branko Cestnik (photo: ARO) Voditelj Jože Bartolj in p. Branko Cestnik (photo: ARO)

Jezusove smernice za volitve 2026

Kakšne bi lahko bile Jezusove smernica za parlamentarne volitve 2026? P. Branko Cestnik jih je predstavil v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«. Gre za tri premagane skušnjave, ki jih hudič ...

Tanja Dominko, dr. Aleš Maver in dr. Ivan Štuhec (photo: Urša Sešek) Tanja Dominko, dr. Aleš Maver in dr. Ivan Štuhec (photo: Urša Sešek)

Bodo tokratne volitve odločili mladi?

Ali bodo naslednje volitve odločili mladi, družbena omrežja, tradicionalni mediji, morda glas duhovnikov? Slednje zagotovo ne, sta ocenila sogovornika v oddaji Spoznanje več, predsodek manj.

Avdio player - naslovnica