Nikodemovi večeri | (foto: Andrej Hočevar)
"Smo manjšina, ki s političnimi sredstvi v tej državi ne bo dosegla spremembe."
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
Kritično mišljenje in Cerkev. To je bil naslov 2. Nikodemovega večera v Ljubljani, na katerem so se sogovorniki strinjali, da je kritičnost nujno konstruktivna. Izhaja iz ljubezni do posameznika in institucije. Na okrogli mizi so bile izrečene tudi kritike, da katoliški mediji premalo odpiramo vroča vprašanja v Cerkvi.
Duhovnik Kočan o sposobnosti postavljanja dobrih vprašanj
Kritično mišljenje je sposobnost postavljanja dobrih vprašanj, ni toliko kritika drugih, kar delajo narobe. »Zastavljati si vprašanja pomeni zastavljati vprašanja tudi sebi in krogu, kateremu pripadaš, torej tudi Cerkvi,« je menil duhovnik Gašper Kočan.
Psihoterapevtska Simonič o svobodi in vzgoji
Psihoterapevtka Barbara Simonič je poudarila, da je za dobronamerno kritično presojo ključna svoboda ter vzgoja za radovednost spraševanja. Če to držo otrok zavračamo ali smo nad tem naveličani, lahko že v otroštvu zatremo kritično mišljenje.
Študent Šifrar o izpraševanju vesti
Študent in novinar Urban Šifrar pa je poudaril, da se kritično mišljenje začne pri izpraševanju svoje vesti. »Glede na Božje zapovedi, glede na naravne zakone presodimo, kaj je bilo v naših ravnanjih danes slabo in kaj dobro. Če začnemo pri sebi, skušamo presojati naša dejanja in tudi tisto, česar nismo storili, potem bomo znali biti na pravi način kritični tudi do stvari v družbi,« je dejal Šifrar.
Voditelj Siter o oddaljevanju slovenskih katoličanov od Cerkve
Voditelj Družine in življenja Benjamin Siter je bil bolj konkreten. Spregovoril je o pospešenem oddaljevanju slovenskih katoličanov od Kristusa in Cerkve. Po njegovih besedah je skrajni čas, da krščanski laiki nehamo staviti na »lažnega boga«, na katerega je stavila prejšnja generacija. »To je bil lažni bog pomladne demokratične prenove, ki je propadel, popolnoma. Žal nekateri vrhovi Cerkve še danes o njem govorijo kot o zveličarju – da bomo z demokratičnimi sredstvi nekaj dosegli in da nas je vendarle še toliko in toliko odstotkov. Vemo, koliko nas je. 4,2 odstotka, kolikor je Janez Cigler Kralj dosegel na predsedniških volitvah. Zavedati se moramo, da smo manjšina, ki s političnimi sredstvi v tej državi ne bo dosegla spremembe. Naša rešitev je imenu Gospodovem.«
Vemo, koliko nas je. 4,2 odstotka, kolikor je Janez Cigler Kralj dosegel na predsedniških volitvah.
To po Siterjevih besedah pomeni, da moramo najprej sami vstopiti v osebno spreobrnjenje, to uresničevati v svojih družinah, v javnem prostoru pa uporabljati prava oznanjevalna orodja in se zanja tudi izobraževati.
