Steven Curtis Chapman s svojo številčno družino | (foto: FB Steven Curtis Chapman)
V njegovih pesmih je čutiti preizkušnje, odločitev za posvojitve in globoko vero
Ritem srca | 07.11.2022, 11:10 Andrej Jerman Rok Mihevc
Petkovo oddajo Ritem srca smo namenili ameriškemu krščanskemu glasbeniku, ki je svojo glasbeno ustvarjalno pot začel konec 80ih let, v več kot 30-letni karieri izdal 17. studijskih albumov in prejel kopico nagrad. Med drugim lahko omenimo 5 Grammy-jev ter več kot 50 GMA Dowe nagrad … Prodal je tudi več kot 10 milijonov plošč.
To je Steven Curtis Chapman. Pred dnevi je izšel njegov 17. studijski album Still, pesmi na njem pa so jasna izpoved in pričevanje avtorja. Novi izid dokazuje, da je Chapman po 35 letih od njegovega prvega albuma, še vedno aktualen in prodoren ustvarjalec.
Great Adventure – pesem, ki ga je popeljala med prepoznavne glasove
Still – pesem s sporočilom, da je Bog dober
Poročen je z Mary Beth Chapman, s katero imata tri otroke, v svojo družino pa sta posvojila tudi tri dekleta s Kitajske. Družino je zaznamovala tragična nesreča, v kateri je pred 14 leti umrla ena od posvojenk. Steven pravi, da še vedno žaluje in da te taka izguba zaznamuje za celotno življenje. "Čutim, da zdaj končno lahko govorim o nekaterih stvareh. Celo po 14 letih od naše družinske tragedije nismo boljše, a smo nekako postali drugačni. In na nek način želim opogumljati ljudi od tukaj, kjer sem sam. Bil sem v temi, bil sem v temni globeli ... a še vedno pojem."
Don't Loose Heart – pesem neustrašne vere v svetlo prihodnost
Je tudi velik podpornik posvojitev. Skupaj z ženo sta ustanovila dobrodelno organizacijo Show Hope (pokaži upanje), ki nagovarja posameznike in skupnosti k skrbi za sirote. Leta 2009 je ta organizacija končala z izgradnjo bolnišnice na Kitajskem, ki so jo poimenovali Marijina Velika hiša upanja, v kateri zagotavljajo celostno oskrbo za sirote s posebnimi potrebami.
Kindness –pesem, ki odseva njegovo poslanstvo
Novi album je več kot le zbirka veselih Chapmanovih sporočil. Gre za veselo sporočilo, ki pa izhaja iz avtorjevega življenja in preizkušenj. Iz žalovanja, ki ne mine, a tudi ne ruši, iz vere, ki včasih dvomi, a še vedno verjame in iz izkazovanja sočutja in ljubezni do vseh, ki čutijo in doživljajo podobne stiske. Gre za nekakšno širšo sliko človeške izkušnje – vsega lepega, groznega, bolečega in hkrati krasnega.
