Kdo je dr. Nataša Pirc Musar?

Novice | 13.11.2022, 20:42 Alen Salihović

Nataša Pirc Musar, ki je v današnjem drugem krogu premagala Anžeta Logarja, je tako kot on nastopila s podporo volivcev.

Kandidaturo je 54-letna Pirc Musarjeva najavila prva med kandidati, za njeno vložitev pa je nato zbrala podpise volivcev. Ob tem je večkrat poudarila, da nima strankarske preteklosti, kot predsednica pa da se bo zavzemala za človekove pravice, vladavino prava in pravno državo.

Med ključnimi prioritetami navaja usklajevanje rešitev na štirih področjih, ki jih ocenjuje kot ključna za razvoj in socialno povezanost države. To so zdravstvena in pokojninska reforma, podnebna nevtralnost in zagotavljanje celovite varnosti. Ob tem kot nujno vidi ohranjanje in izvajanje dobrih politik in projektov tudi ob menjavi oblasti.

Hkrati poudarja, da kot predsednica ne bo tiho in da bo njen glas vedno glas za ljudi, saj da ima kot aktivna državljanka odgovornost, da se oglasi in opozori javnost, ko "gre za kršenje človekovih pravic, ko sovražni govor prevlada nad spoštljivim, ko se kršijo ustava in zakoni, ko se sesuva socialna država in se demokraciji režejo krila". Pridružuje se tistim, ki menijo, da se je odhajajoči predsednik Borut Pahor premalo oglašal ob podobnih primerih.

Kar zadeva pooblastila predsednika države, Pirc Musarjeva meni, da bi moral imeti še možnost vložitve zahteve za presojo ustavnosti. Kot predsednica ne bi pomilostila nikogar, ki bi zagrešil spolni ali krvni delikt. Pravico do splava neomajno podpira, vesela pa je bila tudi odločitve ustavnega sodišča glede družinskega zakonika in podpira možnost posvojitev otrok za istospolne partnerje.

Pri kandidaturi jo je podprlo tudi več vidnih posameznikov iz različnih sfer družbe, med drugim nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Kučanova izjava, da jo podpira med drugim zato, ker ne bi bilo dobro, če bi imela ena politična sila v roki vse najvišje položaje v državi, letela pa je na Gibanje Svoboda s predsedniško kandidatko Marto Kos, je povzročila precej negodovanja v Svobodi. Kosova je sicer pozneje odstopila od kandidature. Gibanje Svoboda pa je v prvem krogu podprlo evropskega poslanca iz vrst SD Milana Brgleza. Je pa največja vladna stranka že napovedalo podporo Pirc Musarjevi v drugem krogu volitev.

V kampanji se je morala Pirc Musarjeva večkrat otepati kritik na račun svojega premoženja in premoženja moža Aleša Musarja. Odgovarjala je s trditvami, da sta z možem vse premoženje pridobila z lastnim delom in na zakonit način. Večkrat je zatrdila, da podjetja, ki so povezana z njo in soprogom, delujejo zakonito, plačujejo vse davke v Sloveniji in so družbeno odgovorna. Za kampanjo je namenila 19.600 evrov, prav toliko tudi njen mož.

Zagovarjati se je morala tudi zaradi načina plačila honorarja, ko je zasedala funkcijo predsednice Rdečega križa Slovenije. Po pisanju medijev naj bi njen zavod Info hiša izdal fiktiven račun Rdečemu križu za storitev pravnega svetovanja v vrednosti 778 evrov.

Profesionalno pot je Pirc Musarjeva začela kot novinarka in voditeljica na Televiziji Slovenija, nadaljevala pa na POP TV. Po izstopu iz novinarskih vrst je kratek čas delovala kot vodja službe za korporativno komuniciranje v družbi Aktiva Group, julija 2004 pa jo je DZ na predlog takratnega predsednika republike Janeza Drnovška izvolil za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja. Na tem položaju je bila dva mandata. Od leta 2014 deluje v odvetniški pisarni, ki jo je ustanovila.

Pred tem je njeno profesionalno pot zaznamovala grenka zgodba s kandidaturo za generalno direktorico RTV leta 2014. Takrat jo je programski svet RTVS izvolil na ta položaj, nato pa je bil postopek razveljavljen oziroma obnovljen, ker so naknadno razrešili dva programska svetnika. Programski svetniki so nato za v. d. generalnega direktorja imenovali Marka Fillija. Pirc Musar se je pritožila na sodišče in po dolgem postopku je višje sodišče odločilo, da je bila odprava njenega imenovanja za direktorico nezakonita. Novembra 2017 je RTVS s Pirc Musarjevo sklenila dogovor o plačilu 70.000 evrov odškodnine.

Doktorica pravnih znanosti se je rodila 9. maja 1968, otroštvo je preživljala v Kamniku. Po zaključeni gimnaziji je izbrala študij prava in ga leta 1992 tudi zaključila, leta 1997 pa tudi opravila pravosodni izpit. Novembra 2015 je doktorirala na dunajski pravni fakulteti.

Mama 22-letnega študenta z družino živi v Radomljah. V prostem času je aktivna v bowlingu, rada tudi sede na motor, vrtnari, peče, igra tarok in bere.