Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Helena KrižnikHelena Križnik
Shod proti spremembam Družinskega zakonika (foto: Marjana Debevec)
Shod proti spremembam Družinskega zakonika | (foto: Marjana Debevec)

Bo Ustavno sodišče dovolilo referendum o družinskem zakoniku?

Novice | 11.11.2022, 13:14 Marjana Debevec

Metka Zevnik in Aleš Primc sta v imenu več kot 30.000 podpisanih državljank in državljanov na ustavno sodišče vložila ustavno pritožbo. V njej želita dokazati, da je referendum o spremembi Družinskega zakonika, ki ga je državnozborska večina zavrnila, dovoljeno razpisati.

Po odločitvi ustavnega sodišča, da je dosedanji družinski zakonik v neskladju z ustavo, je državni zbor sprejel spremembe omenjenega zakonika. Koalicija za otroke gre je nato zbrala kar 30.600 podpisov za pobudo za razpis referenduma proti tem spremembam, ki istospolne pare ne samo izenačujejo z zakonsko zvezo moža in žene, ampak tudi dovoljujejo posvojitve otrok v ta razmerja in posledično spremembe šolskih programov.

Državni zbor je referendum prepovedal. Zato je Koalicija za otroke gre danes na ustavno sodišče vložila ustavno pritožbo, s katero namerava dokazati, da je referendum dopusten.

Po besedah Aleša Primca namreč ne gre za zakon, ki bi odpravljal protiustavnosti. »Ustavno sodišče namreč nič ne govori o tem, da je treba uzakoniti posvojitve v vsa LGBTQIA+ razmerja, prav tako ustavno sodišče ne govori, da je treba uzakoniti zakonsko zvezo in vse pravne posledice, ki iz nje izhajajo za vsa LGBTQIA+ razmerja, ustavno sodišče tudi ni naložilo Državnemu zboru, da mora dati podlago za uveljavitev LGBTQIA+ partnerske in spolne vzgoje v vrtce in šole.

Nadalje ustavno sodišče ni naložilo, da je treba vsem LGBTQIA+ razmerjem dati pravico, da svobodno odločajo o rojstvu otrok. Vse te in še druge stvari prinašajo spremembe Družinskega zakonika, kljub temu, da ustavno sodišče v svojih odločbah o tem ničesar ne govori.«

Ustavno sodišče je ob enaki zakonodaji leta 2015 dovolilo referendum, kar je po Primčevih besedah tudi argument na njihovi strani.

"V pritožbi navajamo, v čem je novela družinskega zakonika presegla odločitev ustavnega sodišča. Ugotavljamo, da so nekatere rešitve celo protiustavne," je pred novinarjem dejala Metka Zevnik. Opozorila je, da novi zakon odpravlja ustavno pravico do ugovora vesti vzgojiteljic, učiteljic, matičarjev in uslužbencev socialnih služb.

"O družbenem dogajanju, kot je zakonska zveza, o vzgoji otrok, kot je razprava o spolu - spole je ta novela namreč odpravila - o tem se morajo ljudje izreči na referendumu. V Koaliciji za otroke gre! smo prepričani, da z zakoni ni mogoče odpravljati tega, kar je v naravi", je povedala.

Aleš Primc pa je prepričan, da bi se trije ustavni sodniki morali izločiti iz odločanja. Ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs je namreč leta 2012 sodelovala v reklami za kampanjo LGBT aktivistov pred družinskim referendumom, v reklami je sodeloval tudi brat ustavnega sodnika Roka Čeferina Aleksander Čeferin, nova ustavna sodnica Neža Kogovšek Šalamon pa je znana LGBT aktivistka.

Tudi po besedah profesorja ustavnega prava dr. Jerneja Letnarja Černiča bi ustavno sodišče odločilo v prid referendumu v primeru izločitve treh sodnikov ali pa če bi državni zbor z zakonom široko presegel zgolj odpravo protiustavnosti.

Dr. Miha Šepec s pravne fakultete v Mariboru pa je zatrdil, da je ustavno sodišče odločalo le o zakonski zvezi in jo izenačilo, ne glede na to, kdo jo sklene. Nikoli pa ni odločalo o posvojitvi otrok.

Pravniki koalicije Za otroke gre so po Primčevih besedah napisali strokovno utemeljeno zahtevo za razveljavitev sklepa državnega zbora. Zato je prepričan, da bodo kmalu po novem letu začeli zbirati podpise za referendum.

Aleš Primc in Metka Zevnik med nagovorom
Aleš Primc in Metka Zevnik med nagovorom © Marjana Debevec

Objavljamo celoten pogovor z Alešem Primcem

Kaj je bistvo vaše ustavne pritožbe, s katerimi argumenti greste na ustavno sodišče?

Glavni poudarki naše ustavne pritožbe so: da pri spremembah Družinskega zakonika ne gre za zakon, ki bi odpravljal protiustavnosti, ki jih je ugotovila večina šestih ustavnih sodnic in sodnikov na ustavnem sodišču. Ustavno sodišče namreč nič ne govori o tem, da je treba uzakoniti posvojitve v vsa LGBTQIA+ razmerja, prav tako ustavno sodišče ne govori, da je treba uzakoniti zakonsko zvezo in vse pravne posledice, ki iz nje izhajajo za vsa LGBTQIA+ razmerja, ustavno sodišče tudi ni naložilo Državnemu zboru, da mora dati podlago za uveljavitev LGBTQIA+ partnerske in spolne vzgoje v vrtce in šole. Nadalje ustavno sodišče ni naložilo, da je treba vsem LGBTQIA+ razmerjem dati pravico, da svobodno odločajo o rojstvu otrok. Vse te in še druge stvari prinašajo spremembe Družinskega zakonika, kljub temu, da ustavno sodišče v svojih odločbah o tem ničesar ne govori. Nadalje je na naš močan poudarek na tem, da je ustavno sodišče ob enakem zakonu in enaki referendumski zakonodajo, kot jo imamo sedaj, leta 2015 dovolilo referendum in ni razloga, da bi tokrat odločilo drugače. Opozorili smo tudi na nepremišljenost zakona in vrstopravnih nedoslednosti, ki jih prinaša.

V katerem primeru bi po vašem mnenju ustavno sodišče dovolilo referendum? Govorili ste o nujnosti izločitve treh ustavnih sodnikov. Zakaj?

V ustavni pritožbi med drugim tudi navajamo argumente za izločitev dveh ustavnih sodnic in ustavnega sodnika. Ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs je namreč v kampanji za družinski referendum 2012 sodelovala v reklamnem  LGBTQIA+ aktivistov, prav tako je v reklamnem spotu sodeloval Aleksander Čeferin, brat ustavnega sodnika Roka Čeferina. Zahtevamo tudi izločitev ustavne sodnice Neže Kogovšek Šalamon. Ona je bila ena najbolj medijsko izpostavljenih aktivistov LGBTQIA+ kampanje proti otrokovi pravici do mame in očeta na družinskem referendumu. Poleg tega pa je tudi pisala pobude za oceno ustavnosti Družinskega zakonika, ko je bila zaposlena pri organu Zagovornika načela enakosti. Kako bo pošteno in nepristransko sodila v zadevi, kjer je bila ena od pobudnikov ustavne presoje? Se pravi, mi od ustavnega sodišča pričakujemo, da bo izločilo te tri in zagotovilo pošteno sojenje in videz nepristranskosti.


Kdaj boste podpise začeli zbirati, če bo referendum dovoljen in kaj boste storili, če ga ustavno sodišče prepove?

Glede na odlične pravne argumente pričakujemo, da bomo začeli podpise zbirati kmalu po  Božično – Novoletnih praznikih. O tem, da bi ustavno sodišče prepovedalo referendum za sedaj ne razmišljamo. Prav gotovo pa se bomo za pravice otrok in družin borili naprej v vsakem primeru.

Shod za otroke in družine
Shod za otroke in družine © Marjana Debevec


Novice
Tjaša in Uroš Steklasa (photo: Rok Mihevc) Tjaša in Uroš Steklasa (photo: Rok Mihevc)

Do konca koncerta Klic dobrote zbrali ...

Slovenska karitas je pripavila že 34. dobrodelni koncert Klic dobrote za slovenske družine v stiski. Iz dvorane Golovec v Celju so ga lahko neposredno spremljali gledalci RTV SLO 1 in poslušalci ...

Skupinska fotografija radijskih sodelavcev (photo: Rok Mihevc) Skupinska fotografija radijskih sodelavcev (photo: Rok Mihevc)

30 let največje slovenske župnije

28. november je za Radio Ognjišče že tri desetletja prazničen. Na ta dan leta 1994 smo v ljubljanskem studiu, ki se nahaja v polkletnih prostorih Zavoda svetega Stanislava, začeli z oddajanjem ...

Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc) Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc)

Melita odhaja, Mavrica ostaja ...

Letošnja jesen je odnesla poletje, prinesla praznovanje naše radijske obletnice, v soboto pa naznanila tudi menjavo na uredniškem mestu revije Mavrica. Otroški mesečnik izhaja pri Založbi Družina, ...

Franci Trstenjak, Valentin Areh, Tanja Dominko, Danijel Poslek in Aljoša Rehar (photo: Rok Mihevc) Franci Trstenjak, Valentin Areh, Tanja Dominko, Danijel Poslek in Aljoša Rehar (photo: Rok Mihevc)

30 let Radia Ognjišče: O medijih z mediji

V oddaji Pogovor o smo gostili pomembne soustvarjalce slovenskega medijskega prostora in se posvetili aktualnemu stanju in spremembam v preteklih treh desetletjih. Med sogovorniki so bili ...