Ukrajinska zastava in vojak | (foto: Pixabay)
Dr. Aleš Maver: Nimamo prave predstave, kaj je treba narediti za mir
Svet Helena Križnik
Načeloma smo vsi vzgojeni, da dajemo prednost miru pred vojno. To je nekako vgrajeno v DNK naše civilizacije in kulture. Tako je za naš radio razmišljal zgodovinar dr. Aleš Maver. Gre za njegov odziv na odnos do ruske agresije v Ukrajini, ki ga zaznava pri več akterjih aktualne oblasti v Sloveniji.
Naša generacija je dobila mir kot darilo od prednikov
Da ne bo zagovarjala retorike zmagovanja vojn, ampak le njihov konec, je na primer sporočila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. Požela je val neodobravanja, ker se je vzdržala ploskanja ob besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na letošnjem blejskem strateškem forumu, ki je seveda odločno stopila na stran Ukrajine. Zunanja ministrica Tanja Fajon je nato ob stotih dneh vlade poudarila, da glavno vodilo naše države ostaja mirovniška politika, zato želi, da bi se Moskva in Kijev čim prej dogovorila o končanju spopadov.
»Naša generacija je dejansko dobila mir kot darilo od prednikov in zato nima prave predstave, kaj je treba za mir narediti,« je ob tem opozoril dr. Maver. Zato je po njegovem ruska invazija v Ukrajini velika preizkušnja za naše običajne poglede na nekatera ključna vprašanja, med katerimi je tudi to, kdaj naj nek oborožen odpor dobi prednost pred predajo, ki vendarle lahko reši človeška življenja. »To so zelo težka vprašanja, posebej za tiste, ki se do zdaj z njimi na ta način nismo srečevali.«
Rusije in Ukrajine ne smemo izenačevati
Dr. Mavra pri že opisanih stališčih predstavnic aktualne oblasti pri nas moti izenačevanje Rusije in Ukrajine. Upa, da do tega prihaja nehote. »Že to, da se govori o rusko-ukrajinskem konfliktu ali o rusko-ukrajinski vojni, je nekoliko problematično,« je dodal. Fajonova je med drugim nedavno ugotavljala, da ne Kijev ne Moskva nista pripravljena sesti za pogajalsko mizo. »Tukaj ne gre za simetrijo in to je treba kar naprej poudarjati,« je bil še posebej odločen dr. Maver in spomnil na besede generalnega sekretarja Nata. Če Rusija preneha z vojaškim delovanjem, bo nastopil mir. Če Ukrajina preneha z bojevanjem, ne bo več neodvisna in samostojna, je dejal Jens Stoltenberg. »Tu je seveda bistvena bistvena razlika - kaj zahteva končanje vojaških spopadov od ene ali druge strani. To bi morali imeti vedno pred očmi.«
Hiter mir ne bo rešil težav
Dr. Maver je prav tako prepričan, da se tisti, ki menijo, da bi hiter mir rešil težave, motijo, saj imamo opravka z neracionalnim režimom. Če bo Vladimir Putin ocenil, da se mu je agresija kljub številnim žrtvam ter ogromni škodi za rusko družbo in gospodarstvo na nek način obrestovala, da je torej pridobil ozemlje, bi bilo zelo naivno pričakovati, da bo Ukrajina zadnja postaja, je ocenil. Po besedah dr. Mavra bi morala tudi sama Evropska unija pri tem prisluhniti državam, ki so izkusile sovjetski sistem in vedo kako deluje.
