Hvaležna sem za vsak trenutek prisebnosti

Novice | 21.09.2022, 12:21 Marjana Debevec

Slovenija sodi med redke države v Evropski uniji brez strategije in sistemske ureditve pri obvladovanju demence, v združenju Spominčica - Alzheimer Slovenija opozarjajo ob današnjem svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni. V Sloveniji z demenco živi povprečno 43.000 ljudi.

Do leta 2050 bo v povprečju še 42.000 ljudi z demenco potrebovalo podporo po diagnozi, ki pa je v Sloveniji nezadostna, so kritični v združenju Spominčica. Po njihovih navedbah ima diagnozo le vsaka četrta oseba z demenco.

Mamici štirih otrok Nataliji Obadič so bolezen odkrili že zgodaj, ko je imela zaradi številnih glavobolov magnetno resonance glave. Zato ji zdravila še lahko pomagajo. »Ko sem zvedela za to diagnozo, me je v prvem trenutku vrglo. Moram reči, da sem kar veliko prejokala, predvsem zaradi stvari, ki sem jih naredila, pa se tega nisem zavedala. Domači so mi povedali, da sem bila to jaz.«

Ob demenci začneta šepati tudi govor in pisava. »Zelo me je prizadelo, ko sem sinu brala pravljico, pa je prišla starejša hčerka in rekla: 'Mami oprosti, ampak tole je nemogoče poslušati. Mu lahko jaz preberem?' Všeč mi je bilo, da je tako čuteče pristopila. Po drugi strani je bil pa še en moj poraz.«

Zato je po besedah Obadičeve takšna bolezen velika šola ponižnosti. »Če sprejmeš, imaš milost, da to res ponižno sprejemaš in si Bogu hvaležen za vsak trenutek, ko si priseben in ko zmoreš biti to, kar si bil.«

Zaradi vsega tega je po postavljeni diagnozi še kako pomembna opora svojcev, ki morajo diagnozo predvsem sprejeti. »Predvsem pri starejših ljudeh, ko marsikdo reče: moja tašča je pa naenkrat postala tako žleht. Da mogoče pomislimo na to, da ni žleht, ampak se je mogoče začela dogajati demenca, ker takrat res postaneš druga oseba in ti se tega ne zavedaš. Seveda ne bi bil rad takšen.«

Nataliji Obadič veliko pomeni, da jo doma sprejemejo in jo spodbudijo k počitku, ko vidijo, da težko sledi. Sama si vse zapiše na listke in si tako pomaga organizirati dan. Predvsem pa se ji zdi pomembno, da se tudi takšno stanje obrne na humor. »Pohecamo se na ta račun in tudi zdravniki pravijo, da je to najboljši način za iti čez te stvari,« še poudarja Obadičeva.