Pahor od prazniku vrnitve Primorske odlikoval duhovnika Krečiča

Slovenija | 15.09.2022, 15:39 Alen Salihović

Obeležujemo 75. obletnico vrnitve Primorske k matični domovini. Na današnji dan leta 1947 je bila namreč uveljavljena pariška mirovna pogodba, s katero je Italija takratni Jugoslaviji med drugim odstopila suverenost nad večjim delom Primorske, kar danes predstavlja približno tretjino slovenskega ozemlja. Predsednik republike Borut Pahor pa je v prazničnem nagovoru med drugim dejal, da Slovenci živimo v najlepšem trenutku svoje zgodovine.

Predsednik republike Pahor je v počastitev praznika državljane nagovoril danes. V predsedniški palači je potekal dan odprtih vrat, Pahor pa je podelil tudi dve medalji za zasluge. Vlasta Pacheiner Klander jo je prejela za prevajalsko in literarnoteoretično delo na področju staroindijske sanskrtske književnosti, duhovnik Primož Krečič pa za neutrudno povezovalnost pri umestitvi novih orgel v koprski stolnici. 

Za neutrudno povezovalnost pri umestitvi novih orgel v koprski stolnici prejme dr. Primož Krečič medaljo za zasluge - utemeljitev

Dr. Primož Krečič, doktor teoloških znanosti, stolni župnik in ljubitelj umetnosti, se je rodil leta 1961 v Vrhpolju pri Vipavi. Da je v lepoti umetnosti moč, ki lahko rešuje svet, je bil prepričan že v malem vipavskem semenišču, in ko je pozneje hodil po svoji duhovniški poti, je povsod skušal vtisniti močno sled lepote z besedo, podobo ali glasbo.

Povsod so ga spoznali kot osebnost z jasno vizijo, človeka povezovanja, bogatega zgodovinskega, duhovnega in kulturnega znanja, pa seveda s posluhom za glasbo in za ljudi. Svoje znanje je bogatil na papeški univerzi v Rimu in doktoriral na ljubljanski teološki fakulteti, kjer je tudi predaval.

Primož Krečič je od leta 2013 stolni župnik v Kopru. Veličastna koprska stolnica, ki je dom njegovega delovanja, se mu je vedno zdela popolna, v Sloveniji je ena največjih, najlepših, najstarejših, najbogatejših. Nihče ne bi mogel reči, da ji karkoli manjka.

Povsod so ga spoznali kot osebnost z jasno vizijo, človeka povezovanja, bogatega zgodovinskega, duhovnega in kulturnega znanja, pa seveda s posluhom za glasbo in za ljudi.

A ko je Primož Krečič slišal, da so v Švici orgle, ki jim v osrednjem evropskem prostoru ni para in so jih leta 1988 izdelali v nemški orglarski delavnici po načrtih znamenitega francoskega skladatelja, organista in pianista Jeana Guillouja, zdaj pa jih bodo zaradi prenove dvorane zamenjali z drugimi, si je mislil, da bi bile lahko prave za koprsko stolnico. Vendar ga je bilo tudi strah. Ko se je ob njem zbrala skupina zanesenjakov, so se prijavili na natečaj fundacije Kongresshaus iz Züricha in zmagali. Toda s tem se je vse šele začelo.

Dolga štiri leta je trajala pot vrhunskega in velikanskega instrumenta od Züricha do Kopra. Zahtevna demontaža v Švici in nato težaven prevoz v sedmih tovornjakih, v Kopru pa umestitev, ki je zahtevala številne prilagoditve ter nazadnje uglasitev – to so samo poimenovanja dele za projekta, ki je bil dolg, drag, drzen in tvegan. Za začetek je bilo treba zbrati šeststo do sedemsto tisoč evrov, orgle pa so vredne med dva in tri milijone evrov. "Glasba je pot do lepote," pravi župnik Krečič, ki je pri svojem velikem podvigu sodeloval z Davidom Tomovskim, pa s koprskim arhitektom Boštjanom Furlanom, znano orglarsko delavnico Dvoršak iz Hoč pri Mariboru in še mnogimi drugimi. Danes se zdi, kot bi bile švicarske orgle od nekdaj del koprske cerkve, tako kot 500 let stare slike beneških slikarjev in krstilnica.

S temi orglami so pridobili vsi, najprej glasbeniki, glasbeni pedagogi in ljubitelji glasbe, domačini in obiskovalci od blizu in daleč, pa tudi župnija in Mestna občina Koper, ki sta se znašli na seznamu pomembnih evropskih orgelskih mest in prizorišč. Nove orgle prinašajo neslutene priložnosti glasbenega izobraževanja, poustvarjanja in mednarodnega povezovanja. Velike štiriročne simfonične orgle imajo 68 registrov, 5420 piščali, 20 sapnic, 20 mehov in 7 ventilatorjev. Z višino skoraj 10 metrov in težo 16 ton so največje cerkvene orgle v Sloveniji, pa tudi v tujini večjih ni blizu.

Od slovesnega odprtja in blagoslova v letu 2021 so zazvenele na številnih koncertih in opozorile nase z mogočno harmonijo, ki je več kot le glasbena ubranost – priča tudi o ubranosti ter sodelovanju skupnosti, ki si je upala seči po nedosegljivem in je premagala vse ovire, da ga je dosegla. Ko so med gradbenimi deli in postavljanjem novih orgel odstranili ploščo škofa Vergerija, so naleteli na pomembno arheološko odkritje – a ob tem so odkrili še pomembno spoznanje za prihodnost, ki ga je dr. Krečič povzel v besedah: "Če imaš pravi namen in dobre sodelavce, lahko veliko narediš."

Država Slovenija se dr. Primožu Krečiču za spoštovanje in bogatenje kulturne, zgodovinske in verske dediščine ter za neutrudno povezovalnost v skupnosti zahvaljuje z medaljo za zasluge.

Duhovnik dr. Primož Krekič je tudi  Osebnost Primorske za 2021.