Dr. Lahovnik o inflaciji, draginjskih ukrepih ter spremembah davčne zakonodaje, o slednjih tudi mag. Simič

Pogovor o | 03.08.2022, 11:06 Alen Salihović Robert Božič

V Pogovoru o smo gostili ekonomista in profesorja dr. Mateja Lahovnika. Z njim smo se pogovarjali o zaostreni ekonomski sliki v svetu pa tudi o ukrepih, ki jih zoper draginjo pripravlja slovenska vlada. Za komentar draginjskih ukrepov smo vprašali predstavnika predsednika Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara, za komentar visoke inflacije pa glavnega ekonomista pri Gospodarski zobnici Slovenije Bojana Ivanca. Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič pa je, tako kot dr. Lahovnik komentiral nove predloge sprememb davčne zakonodaje, ki bo dodatno obdavčila visokokvalificirane delavce in oddajanje nepremičnin.

Spremembe davčne zakonodaje po pojasnilih finančnega ministrstva sledijo več ciljem: zagotavljanju javnofinančne stabilnosti, boju z draginjo, prinašajo administrativne poenostavitve za davčne zavezance in v slovenski pravni red prenašajo direktive EU.

»Pri pripravi sprememb smo morali zaradi zagotavljanja javnofinančne stabilnosti tehtati med učinki splošne razbremenitve vseh dohodninskih zavezancev in bolj ciljno usmerjenimi spremembami, predvsem za določene skupine, ki v tem trenutku najbolj potrebujejo pomoč države,« pravijo na Ministrstvu za finance in izpostavljajo nekatere nove ukrepe, ki jih prinaša novela Zakona o dohodnini:

• Višina splošne olajšave je določena na višini 5000 evrov, odpravljeno je postopno zvišanje na 7500 evrov
• Zvišan skupni dohodek, do katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 15.000 evrov
• Uvedena je davčna olajšava za mlade ( 1000 evrov do dopolnjenega 26. leta oziroma v višini 500 evrov za zavezanca po dopolnjenem 26. letu starosti do dopolnjenega 29. leta starosti)
• Davčna stopnja v 5. dohodninskem razredu se s sedanjih 45 % zvišuje na 50 % ...

Nepravilen in politični pristop

»Nepravilen je pristop, da pri spremembah davčnih predpisov navajaš, da bi s splošno razbremenitvijo vseh dohodninskih zavezancev bolj razbremenil zavezance z višjimi dohodki. Po mojem mnenju je to politični pristop, ki po eni strani mogoče prinaša glasove, na drugi strani pa slabo voljo določenih dohodninskih zavezancev in s tem tudi mogoče njihovo preselitev v drugo, davčno bolj ugodno državo,« pa rešitve, ki so na portalu E-demokracija v javni obravnavi do 19. avgusta, komentira mag. Ivan Simič. 

Mag. Simič dodaja, da bodo ti zavezanci »sedaj zaradi višje izobrazbe in svoje pridnosti kaznovani z višjim davkom« in to pojasni s številkami:

Mag. Ivan Simič še navrže. da je »ustvarjanje boljših davčnih učinkov, le pri določenih posameznikih, lahko tudi ustavno sporno,« v zapisu na svojem blogu pa komentira tudi ostale rešitve novega svežnja finančne zakonodaje.

Dr. Matej Lahovnik je glede predlaganih sprememb davčne zakonodaje kritičen. »Davčna reforma prejšnje vlade je šla v pravi smeri in je bila v skladu z usmeritvami tudi OECD. Razbremenilo se je plače z davčnimi ukrepi v času prejšnje vlade. Šlo je za povišanje neto plač in povišanje bi bilo v naslednjih letih iz leta v leto še višje. Moram reči, da sem nad tem predlogom, ki ga je pripravila sedanja vlada, zelo, zelo neprijetno presenečen. Namreč bistvo tega predloga je, da dviga davčne stopnje in znižuje rast splošne olajšave. Vsi ekonomisti vemo, da je v času krize najslabše, kar lahko narediš, da dvigneš dajatve, da dvigneš davke. S tem dodatno zapleteš poslovanje podjetjem in pa seveda življenje državljanom. Ne smemo tudi zanemariti, da bo to verjetno negativno vplivalo tudi na potrošnjo in zato se mi zdijo ti ukrepi dejansko problematični,« je dejal dr. Lahovnik.