Brezno pod Macesnovo gorico | (foto: Kabinet Vlade Republike Slovenija)
Bo vlada sprejela poziv, naj se žrtve brezna pod Macesnovo gorico pokoplje na Žalah?
Slovenija | 22.08.2022, 14:53 Alen Salihović
Pred nami je evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Komisija Vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je ob tej priložnosti izrazila pričakovanje, da bo Slovenija nadaljevala prizadevanja za uresničitev pravice do groba in spomina za vse smrtne žrtve vojnega in revolucionarnega nasilja. Vlado so pozvali, da naj se odloči za grob na Žalah.
Komisija pričakuje nadaljevanje dela tudi po to vlado
Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč podpira nadaljevanje raziskav vseh grobov in grobišč, zbiranje podatkov o vseh žrtvah in njihovih grobovih. Le tako bo nastal dejstvom ustrezen register vojnih grobišč, je zapisano v izjavi po današnji seji komisije. Predsednik Jože Dežman je ob tem za naš radio povedal: »Komisija pričakuje nadaljevanje vsega dela, ki je bilo začeto pod prejšnjo vlado. Prvi znaki so obetavni. Ker pa se v breznu pod Macesnovo gorico število izkopanih žrtev že dviga nad 2000, pozivamo vlado, naj naredi vse, da bodo uresničene pobude komisije, da žrtve dobijo svoj grob na Žalah. Komisija je poudarila, da gre za nacionalno tragedijo in glavno mesto mora imeti v svoji veličini tako narodno slabo, kot narodne tragedije. Glede na to, da je pričakovati, da bodo vsi posmrtni ostanki iz brezna izkopani v letošnjem letu, pričakujemo, da bo vlada omogočila pogreb žrtev na Žalah v 2023. Daj e pa to možno, je treba postopke začeti čim preje.«
Komisija že več let izreka pobude, da naj žrtve tega vojnega zločina in zločina proti človečnosti dobijo svoj grob v glavnem mestu Slovenije. Prav z izkopom posmrtnih ostankov žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico je ta pobuda toliko bolj utemeljena. Saj glavno mesto države v svojem simbolnem krogu zajema vse narodove skrajnosti.
Slovesnost v rovtah
Pred jutrišnjim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov pa je včeraj bila slovesnost že v Rovtah. Pri spominski maši in dogodku po njej, so se spomnili žrtev medvojnega in povojnega nasilja. Letos mineva 80 let od po bojev pobojev in posledično ustanovitve vaških straž.
Sveto mašo je daroval msgr. Anton Trpin, župnik in dekan v Šentjerneju. Dejal je, da so prišli v Rovte na kraj trpljenja in smrti, kraj, ki je bil po vojni močno zapostavljen zaradi tolikšnih žrtev, ki so darovali svoje življenje za našo domovino. Dejal je, da so novi oblastniki želeli na silo spremeniti vse. Vero iztrgati iz javnega življenja, je poudaril in opozoril, da je minilo veliko časa, da je resnica o pobojih prišla na dan.
Dan spomina na žrtve komunizma, nacizma in fašizma
Žrtev komunizma, nacizma in fašizma se bo jutri spominjala vsa Evropa. Slovesnost bo potekala tudi v Ljubljani. Predsednik Republike Borut Pahor bo ob 17.30 položil venec k Spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Pred slovesnostjo bo Pahor sprejel visoke predstavnike verskih skupnosti v Predsedniški palači. Ob 18.30 se bo v ljubljanski stolnici udeležil maše za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor bo imel ob tej priložnosti nagovor. V počastitev spomina na žrtve bo pri spomeniku na Kongresnem trgu ob 17.30 krajša slovesnost, nato se bodo zbrani odpravili v ljubljansko stolnico.
