Umrl je msgr. Oskar Simčič

Novice 04. 08. 2022, 22:34 Tone Gorjup Robert Božič

V Gorici je včeraj umrl starosta slovenskih duhovnikov, nekdanji škofov vikar za Slovence in nadškofijski kancler msgr. Oskar Simčič. Mnogi se ga spominjajo z veliko hvaležnostjo, njegov naslednik v marsičem, Karlo Bolčina, pa meni, da bo v pridnosti zaslovel kot velik Slovenec, velik zaveden narodnjak, zlasti pa človek, ki je ljubil jezik, narod in kulturo.

V Medani, 4. maja 1926 rojeni Oskar Simčič je bil priznan strokovnjak za področje moralne teologije in etike, izobraženec, vzgojitelj, profesor na slovenskih srednjih šolah in v bogoslovju, predsednik Goriške Mohorjeve družbe in še marsikaj.

Vrsto njegovih služb danes nadaljuje Karlo Bolčina, škofov vikar za naše rojake v goriški nadškofiji. Kot je povedal, je bil njegov predhodnik, vzornik in svetovalec tudi v visoki starosti dejaven: »Do zadnjega je imel v rokah knjige, bral, študiral in se pripravljal. Bral je vsak naš časopis, vsako našo revijo, spremljal televizijo, spremljam radio, torej do 96. leta in čez je bil zelo svež v tem smislu.«

Nihče ni imel pri njem zaprtih vrat.

Kaj je pomenil duhovnikom, ki jih je pogosto spremljal od semenišča naprej? Karlo Bolčina je spomnil, da je bila vloga škofovega vikarja v preteklosti precej pomembna: »Škofov vikar je takrat v tistih časih, pomenilo nekaj veste »naš škof«, tisti pač, ki je skrbel tudi za uradne zadeve, ki skrbel tudi za premestitve.«

Opozoril je tudi na njegovo širino in pripravljenost, da vsakega sprejme: »Nihče ni imel pri njem zaprtih vrat.«

Za Radio Ognjišče je Oskar Simčič pred leti povedal: »Ko pogledam na svoje življenje, sta dve zgodovinski dejstvi, ki sta me globoko zajeli in tudi predrugačili: na civilni ravni partizanstvo in osvoboditev, na cerkveni pa drugi vatikanski cerkveni zbor.«

V prihodnosti bo zaslovel kot velik Slovenec, velik zaveden narodnjak, zlasti pa človek, ki je ljubil jezik, narod in kulturo.

Temu je pritrdil tudi Karlo Bolčina in o Simčiču, ki je koncil od blizu spremljal in doživljal kot rimski študent pravi: »Ko je to doživelj je rekel: » Ali je mogoče, da je Cerkev lahko tako lepa, prosta, svobodna, da je kraj, kjer Gospod izraža ljubezen v svobodi?«

Koncil je imel osrednje mesto v njegovem pastoralnem delu in velikokrat je rekel da je to najlepši spomin v njegovem življenju.

Čeprav njegova najbolj dejavna leta segajo desetletja nazaj, ga verniki ohranjajo v lepem spominu
pravi Karlo Bolčina in doda: »V prihodnosti bo zaslovel kot velik Slovenec, velik zaveden narodnjak, zlasti pa človek, ki je ljubil jezik, narod in kulturo.«

Naj se spočije v Gospodu.