Vernik je popotnik, ki vidi resničnost in je sočuten do trpečih - ob njih se ustavi in posreduje

Svet | 10.07.2022, 16:33 s. Brigita Zelič Helena Križnik

Papež Frančišek je z okna apostolske palače v Vatikanu množici romarjev tokrat razlagal evangeljski odlomek, ki govori o usmiljenem Samarijanu. Kljub temu da je pripoved dobro znana, je pronicljiv pogled papeža Frančiška v njej odkril aktualne napotke za današnje življenje. Tako kot starozavezni duhovnik in levit namreč tudi mi med hitenjem do zastavljenih ciljev včasih spregledamo stvarnost, ki nas neposredno kliče, naj se ustavimo, odkrijemo neposredno potrebo sočloveka in priskočimo na pomoč. Po molitvi Angelovega češčenja je sveti oče izrazil svojo bližino Šrilanki, Libiji in Ukrajini. Ker obhajamo nedeljo morja, je povabil še k molitvi za pomorščake.

Evangeljski odlomek o dobrem Samarijanu (prim. Lk 10,25-37) pripoveduje o človeku, ki leži ob cesti od Jeruzalema do Jerihe. Ob poti leži človek, ki so ga roparji pretepli in oropali. Duhovnik in levit, ki hitita v tempelj, gresta mimo. Samarijan, ki je bil prav tako na poti, ga vidi in se ga usmili (v. 33). Na to razliko je opozoril papež Frančišek. Vsi trije popotniki so imeli svoj oddaljen cilj, a le Samarijan ne išče izgovorov, temveč prisluhe izzivom, ki se mu zgodijo na poti.

Sveti oče je povabil, naj pomislimo, ali nas Gospod ne uči prav tega - gledati do končnega cilja, pri čemer pa smo pozorni na korake, ki jih je treba narediti tukaj in zdaj. Zanj je pomenljivo, da so se prvi kristjani imenovali »učenci poti« (prim. Apd 9,2). Pravi vernik je v resnici zelo podoben Samarijanu, je opozoril sveti oče. Tako kot Samarijan je vernik na poti, je popotnik. Ve, da ni že »prispela« oseba, ampak se želi vsak dan učiti slediti Jezusu, ki dejal: Jaz sem pot, resnica in življenje (Jn 14,6).

Kristusov učenec hodi za njim in tako postane »učenec Poti«. Hodi za Gospodom, ki je vedno na poti, kjer srečuje ljudi, ozdravlja bolnike, obiskuje vasi in mesta. Jezusov učenec se kot Samarijan nauči videti in sočustvovati. »Najprej vidi: odpre oči za resničnost, ni sebično zaprt v lastne misli. Nasprotno pa duhovnik in levit vidita nesrečnika, vendar gresta mimo, kot da ga ne vidita, gledata drugam. Evangelij nas vzgaja, da vidimo: vsakega od nas vodi k pravilnemu razumevanju resničnosti, pri čemer iz dneva v dan premagujemo predsodke in dogmatizem. Toliko vernikov se zateka k dogmatizmom, da bi se ubranili pred resničnostjo. In potem nas evangelij uči slediti Jezusu, saj nas uči sočutja: opazovati druge, zlasti tiste, ki trpijo, tiste, ki so v največji stiski. In posredovati kot Samarijan: ne iti naprej, ampak se ustaviti.« Naj nas Devica Marija spremlja na tej poti rasti. Ona, ki nam kaže Jezusa, ki je pot, naj nam pomaga, da bomo vedno bolj »učenci te Poti«, je nagovor sklenil sveti oče.

Molitev za Šrilanko, Libijo, Ukrajino in pomorščake

Svoje misli in molitve je namenil več kriznim žariščem. Najprej se je ustavil pri Šrilanki, spomnil se je bolečine tamkajšnjih prebivalcev, ki trpijo zaradi posledic politične in gospodarske nestabilnosti. »Skupaj s škofi države znova pozivam k miru ter vse, ki imajo oblast, prosim, naj ne ignorirajo krika revnih in potreb ljudi.«

Tudi v Libiji ljudje trpijo zaradi hudih socialnih in ekonomskih težav, je opozoril papež Frančišek. »Vse pozivam, naj s pomočjo mednarodne skupnosti ponovno iščejo prepričljive rešitve preko konstruktivnega dialoga in narodne sprave.«

Bližino je prav tako spet izrazil ukrajinskemu ljudstvu, ki ga vsak dan mučijo brutalni napadi na običajne ljudi. »Molim za vse družine, zlasti za žrtve, za ranjene in bolne,molim za ostarele in otroke. Naj Bog pokaže pot, kako končati to nespametno vojno!«

Na nedeljo morja je vse povabil, naj izkažejo spoštovanje in hvaležnost za dragoceno delo pomorščakov, kaplanov in prostovoljcev apostolata »Stella Maris«. »Mariji izročam pomorščake, ki so blokirani na vojnih območjih, v prošnji, da bi se lahko vrnili domov,« je dodal.