Begunci na poti – pomagajmo jim!

Gradimo odprto družbo | 27.06.2022, 12:34 Uredništvo Radia Ognjišče

Ob svetovnem dnevu begunca (20. juniju) je p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, napisal komentar, ki smo ga objavili v oddaji Gradimo odprto družbo. Besedilo objavljamo v celoti, prav tako lahko prisluhnete zvočnemu posnetku.

V ponedeljek, 20. junija, smo praznovali svetovni dan begunca. Namen tega dne je ozaveščati svetovno javnost o perečih problemih in težavah beguncev, ki morajo zaradi različnih vzrokov zapustiti svojo domovino ali svoj dom. Rad poudarim, da so prosilci za mednarodno zaščito ter begunci ambasadorji mnogih krivic in trpljenja v svetu; krivičnih struktur in težkih ekonomskih situacij; ter (dolgotrajnih) vojaških konfliktov in okoljskih katastrof.

Potrebno je reševati vzroke, zakaj ljudje zapuščajo svojo domovino ter svoje domove. Mnoge revne države potrebujejo tudi t.i. razvojno pomoč, da se jim pomaga pri ekonomskem razvoju. Tako ljudje ne bodo zapuščali svojih domov in se bodo lažje odločali, da ostanejo v svoji domovini. A kljub temu ljudje zapuščajo svojo domovino zaradi različnih vzrokov. Potrebno je, da se jim pomaga na raznovrstne načine.

ODDAJO "GRADIMO ODPRTO DRUŽBO" POIŠČITE TUDI V AVDIO ARHIVU RADIA OGNJIŠČE

Evropo sedaj pretresa vojna v Ukrajini. Rusija je 24. februarja 2022 sprožila obsežno invazijo na Ukrajino, s čimer je močno zaostrila rusko-ukrajinski konflikt, ki ga je začela leta 2014 z zasedbo Krima. Na mednarodni ravni invazija velja za agresorsko vojno in je največji vojaški spopad v Evropi po drugi svetovni vojni. Invazija je povzročila tudi največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Svojo državo je zapustilo več kot 6,8 milijona Ukrajincev - večinoma žensk in otrok in okoli 8 milijonov je notranje razseljenih ljudi.

Konflikt traja že več kot 100 dni. Posledice tega konflikta so vidne ne samo v žrtvah vojakov in civilistov, ampak tudi na gospodarskem področju tako v Ukrajini kot tudi v Evropi in po svetu. Na primer afriške države se bojijo lakote, saj je prav Ukrajina pošiljala veliko svojega žita in pšenice v Afriko. Prav blokada transporta žita in pšenice iz Ukrajine zaradi vojne bi lahko imela katastrofalne posledice za afriške in druge dežele. V RS je prišlo več kot 6000 Ukrajincev, ki so večinoma nastanjeni na privatnih naslovih. Slovenci so lepo sprejeli begunce in jim pomagajo na mnogotere načine. Lepa gesta ljudi polne sočutja in solidarnosti, je hvalevredna.

Mnogo pa je tudi vojaških konfliktov po svetu, ki so pozabljeni oziroma se o njih bolj malo piše. O Siriji, ki trpi zaradi posledic dolgega vojaškega konflikta, se malo piše zadnje čase. Meseca maja je Evropska unija organizirala donatorsko konferenco za Sirijo. Na tej mednarodni konferenci za Sirijo so zbrali 6,4 milijarde evrov pomoči in Evropska unija se je zavzela, da bo še naprej stala ob strani Siriji. Sredstva bodo namenjena za pomoč ljudem v Siriji in sosednjim državam, ki gostijo sirske begunce. Slovenija, ki jo je na konferenci zastopal državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Stanislav Raščan, je napovedala 150.000 evrov pomoči Siriji za obdobje do leta 2024.

Naj ta dan - dan begunca - traja vse leto. Imejmo sočutno srce za vse trpeče brate in sestre na poti in jim pomagajmo po naših najboljših močeh.

"Po enajstih letih trpljenja ne moremo in ne bomo pozabili na Sirce. Humanitarne razmere v Siriji se le poslabšujejo. Samo znotraj Sirije potrebuje humanitarno pomoč več kot 14,6 milijona Sircev, 1,2 milijona več kot leta 2021," je sporočil komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Pri tem je opozoril, da milijoni Sircev potrebujejo stalno podporo tudi v državah gostiteljicah v regiji. Donatorji so poslali močan signal, da je Evropa  "pripravljena storiti še več za mir" v Siriji in regiji, kljub vojni v Ukrajini in pandemiji covida-19, je dejal evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi."

Pozabljena je vojna tudi v Jemnu, ki traja že več kot 7 let. Nekaj mednarodne pozornosti je prejela pred kratkih ta revna država, ko jo je obiskala Angelina Jolie, znana hollywoodska zvezdnica, ki je tudi odposlanka ZN za begunce. Takole je opisala svojo potovanje v Jemen.

"Ko spremljamo grozote, ki se odvijajo v Ukrajini, in pozivamo k takojšnjemu koncu vojne ter odprtju humanitarnih koridorjev, sem v Jemnu, da bi podprla ljudi, ki prav tako obupano potrebujejo mir." "Položaj tu je ena najhujših humanitarnih kriz na svetu, saj vsako uro je ubit ali ranjen en civilist. Gospodarstvo je razsuto zaradi vojne, več kot 20 milijonov Jemencev je odvisnih od človekoljubne pomoči, da bi lahko preživeli," je dodala.

Državljanska vojna v Jemnu divja že od leta 2014, pri čemer tako jemenska vlada Mansurja Hadija kot hutijevski uporniki trdijo, da vodijo državo. Na milijone jemenskih civilistov trpi zaradi hude lakote. Več kot 100.000 jih je bilo v vojni, ki je vključevalo tudi dolgoletno bombardiranje Savdske Arabije, ubitih.

Pa tudi drugod po svetu, divjajo konflikti kot na primer v Tigray-u, ki leži na severu Etiopije. Potem v Kamerunu, Kongu, Južnem Sudanu, če omenim še nekatere afriške dežele. O konfliktih v teh državah se na žalost zelo malo piše.

Drugje pestijo države ekonomski in politični razlogi za begunstvo. Na primer Venezuelo je zaradi težkih gospodarskih in političnih razmer zapustilo že več kot 4 milijone ljudi, ki so našli zatočišče v sosednih državah Latinske Amerike, največ v Kolumbiji. V Mehiki so tudi težke razmere, saj veliko ljudi iz južne in srednje Amerike želi vstopiti v Združene države Amerike in čakajo v tej državi.

Tudi v Aziji so razne napetosti v različnih državah. Težke so razmere v Afganistanu, ki se še ne more ekonomsko razvijati in je popolnoma odvisna od mednarodne pomoči. Po podatkih Svetovnega programa za hrano (WFP) kar 95 odstotkov Afganistancev trenutno ne je dovolj. Zaradi lakote in izstradanosti je ogroženo življenje približno milijona otrok, mlajših od petih let. Rad bi omenil težave, ki jih imajo Rohingi, ki so se po genocidu mjanmarske vojske nad njimi ne želijo vrniti v Mjanmar. Ostajajo v Bangladešu, čeprav so tudi tam razmere težke.

In kakšna je situacija prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji?

V letu 2021 je RS sprejela 5301 novih prošenj za mednarodno zaščito. V letu 2020 pa 3548 prošenj. Torej v letu 2021 je bila zabeležena 49 % rast prošenj za mednarodno zaščito. Bomo videli, kakšen bo trend v prihodnje. V letu 2021 so na novo nastanjeni prosilci v RS prihajali iz 58 držav. Predstavil bom samo podatke iz 10 držav, od koder prihaja največ prosilcev za mednarodno zaščito.

Največ je bilo državljanov Afganistana, in sicer 2614, kar predstavlja 248 % povečanje v primerjavi z letom prej; sledijo državljani Pakistana s 493 prosilci, nato iz Irana s 331 prosilci. Iz Turčije je bilo 279 prosilcev, iz Bangladeša jih je bilo 267, iz Iraka 256 prosilcev, iz Maroka 175 prosilcev, iz Egipta 107, iz Alžirije 106 in iz Sirije le 92 prosilcev. Ob teh številkah lahko zaslutimo, katere države imajo velike probleme in raznovrstne težave, iz katerih gredo ljudje v boljše stoječe in predvsem varne države.

Pomemben je tudi drugi podatek, da je v letu 2021 Azilni dom in druge namestitvene lokacije zapustilo 5223 prosilcev za mednarodno zaščito oziroma 95% vseh nastanjenih. Ti so odšli naprej v druge evropske države. Tako vidimo, da je Slovenija še vedno tranzitna in ne ciljna država. A to se lahko spremeni v prihodnje.

In še misel za konec današnjega komentarja: Svetovni dan begunca je pomemben dan, ko se spominjamo prosilcev za mednarodno zaščito ter beguncev doma in po svetu. Naj ta dan - dan begunca - traja vse leto. Imejmo sočutno srce za vse trpeče brate in sestre na poti in jim pomagajmo po naših najboljših močeh.