Blaž Lesnik
Boštjan Smole
Tanja Dominko
Predsednik ZZS Borut Florjančič (foto: ZZS)
Predsednik ZZS Borut Florjančič | (foto: ZZS)

150 let zadružništva: Le skupaj in povezani lahko obstanemo!

09.06.2022, 15:03 Robert Božič

»Ko nastopijo težki časi rečemo, v skupnosti bom lažje preživel, bom bolj odporen na izzive trga in težave, in res je tako. A prav je, da tako razmišljanje ostane tudi čez leto ali dve, ko bodo časi boljši,« pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič.

Letos mineva 150 let od ustanovitve prve hranilno kreditne zadruge v Ljutomeru, kar štejemo za začetek zadružništva na Slovenskem. V tistem zahtevnem času gospodarske krize so se take ustanove hitro širile in slovenskemu prebivalstvu z dobrim poslovanjem omogočile, da je v težkih časih obstalo na svoji zemlji.

Dolgoletna prizadevanja bratov Vošnjak, ki sta trdila, da so za narodno samostojnost poleg kulturnih potrebni tudi gospodarski temelji, je v izjemno težkih časih na prelomu iz 19. v 20. stoletje odločno podprl dr. Janez Evangelist Krek in zadružno povezovanje dvignil na višjo raven, saj je v ospredje zadružnega delovanja postavil tudi socialne cilje.

Tako razvejano zadružništvo je takrat odigralo pomembno vlogo in predvsem dokazalo, da se s povezovanjem lahko kljubuje težkim izzivom.

Kakšni pa so današnji izzivi slovenskega zadružništva, zakaj je zadružno povezovanje tudi danes prava pot, kaj sploh so zadruge in zakaj se tudi med sabo povezujejo, pa smo se pogovarjali z zdajšnjim predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem.

Zdravo jedro zadružništva

»Imamo zdravo jedro, to so čvrste kmetije, ki razumejo pomen zadružništva in tudi zadružne predelovalne industrije in imamo tudi nekatere, ki včasih na to pogledajo malo bolj oportunistično in ponudijo produkt, ko ga sami ne morejo tako dobro iztržiti,« pravi Florjančič, ki na kmete apelira, da zadružna ponudba kratkoročno gledano ne more biti vedno najboljša. » A če pogledamo stabilnost poslovanja in zanesljivost plačil velike večine zadrug, je pa to nekaj, kar ti garantira, da je zadružništvo tvoj dober poslovni partner.«

Prvi mož zadružnikov opozarja, da so bile zadruge v minulih treh desetletjih depriviligirane, tako kapitalsko, kot tudi kadrovsko in investicijsko, "skratka, niso mogle v polnosti razviti nekega dobrega, močnega poslovnega modela, da bi kmetu nudile res tisto najboljše. Zato konstantno apeliramo na odgovorne v državi, da morajo biti zadruge prepoznane in podprte, tako kot drugo gospodarstvo. Brez pomoči države pri investicijah, ki so nujne, da bomo lahko kmetu nudili res tisti pravi servis in ponudbo, ne bomo mogli zadeve premakniti naprej. V Sloveniji imamo premalo silosov, nimamo dovolj zbirnih, sortirnih, hladilnih in prodajnih centrov, nismo prisotni v mestih ..."

Grozljivi eksperimenti oblasti z zadružništvom po II. svetovni vojni

Zaradi pritiska in zlorab zadružništva s strani oblasti po II. svetovni vojni in vseh grozljivosti, ki jih je takrat kmečko in podeželsko prebivalstvo moralo preživeti, je zadružništvo med ljudmi dobilo negativno konotacijo. In ta negativna konotacija se iz tistega časa, marsikdaj upravičeno, vleče vse do današnjih dni.

Zadružna zveza je  danes podelila tudi priznanji za izjemen prispevek k razvoju zadružništva v Sloveniji, ki sta ju prejela Franci Avsec in Simon Toplak. Slednji je v zahvali pojasnil, s kakšnimi razmerami so se kmetje srečevali v času socializma.
Zadružna zveza je danes podelila tudi priznanji za izjemen prispevek k razvoju zadružništva v Sloveniji, ki sta ju prejela Franci Avsec in Simon Toplak. Slednji je v zahvali pojasnil, s kakšnimi razmerami so se kmetje srečevali v času socializma. © Nebojša Tejić/STA

"V Sloveniji pa ni prišlo do nekega močnega obujanja zadružništva, kot zgodbe, ki je stara 150 let, ki je preživela vse spremembe režimov, takšnih in drugačnih in je v zahodnem svetu eden od osnovnih in stabilnih temeljev družbe. Če gledamo sosednje države, Avstrijo, Italijo, Francijo Španijo, je tam zadružništvo izredno razvito in je obstalo vsa ta obdobja in ima v družbi pozitivno konotacijo. Zadruga je tam kmetu poslovni partner in z njo sodeluje. Pri nas moramo to še doseči in pozabiti vse te žalostne zgodbe iz polpretekle zgodovine. Prav gotovo pa bo treba več narediti na promociji zadružništva od malega naprej, glavni promotorji pa so predvsem uspešne zadruge in zadružniki, ki so v povezavi z njimi naredili uspešne zgodbe, " pravi Borut Florjančič.

Prekletstvo individualizma

"Mi moramo zadružni model obuditi, ga inkorporirati v našo miselnost, da je to stabilno, da zadovoljuje potrebe človeka po samostojnosti in individualnosti in pa da daje v ta naš prostor tisto, kar nam zdaj manjka, pravilni pozitivni kolektivni duh. V času ko so nas prisilno tlačili v neko enakost, ki ni peljala nikamor, v degradacijo gospodarstva in kmetijstva, smo si želeli individualnega pristopa: Jaz sem uspešen ... . Zdaj pa moramo iti nazaj: Mi skupaj smo lahko uspešni! Imamo tako pisano in razpršeno kmetijstvo, da je zadružništvo tako nujno, tako pomembno, da si brez njega resnično ne predstavljam, kako bodo te kmetije preživele čez 5, 10, 15 let."

Skupno se spopasti s krizo nabavnih trgov

»Smo globoko v novi krizi, ki jo zaznamujejo izredne spremembe na področju nabavnih trgov. Razmere so še posebej kritične na področju energentov, kar nas upravičeno navdaja s skrbjo,« pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki je tudi prepričan, da bodo zadružniki morali čim prej narediti še nekaj korakov naprej na področju nabav, da ne bodo prepuščeni na milost in nemilost razmer na teh trgih, »ker energent, ki se podraži za pet-krat, ga nikakor ne moreš vgraditi v ceno«. Eden prvih takih korakov je skupna nabava električne energije, sledili pa bodo še drugi, napoveduje predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Praznovanje je počastil predsednik republike Borut Pahor, ki je Zadružni zvezi Slovenije ob 50 letnem jubileju za pomembno vlogo pri razvoju slovenskega podeželja in za skrb za povezovanje ljudi, ki s podeželjem živijo, izročil priznanje.
Praznovanje je počastil predsednik republike Borut Pahor, ki je Zadružni zvezi Slovenije ob 50 letnem jubileju za pomembno vlogo pri razvoju slovenskega podeželja in za skrb za povezovanje ljudi, ki s podeželjem živijo, izročil priznanje. © Nebojša Tejić/STA

"Če bomo hoteli biti uspešnejši, bomo morali generirati še večjo skupno moč. V tem pogledu ne razmišljam samo o povezovanju, ko se recimo dve zadrugi povežeta v eno, ampak tudi drugo združevanje na različnih področjih, ki bodo prinesla predvsem manj stroškov in večjo učinkovitost ... Ko bodo ljudje razumeli, da ime in sedež ne pomeni vsega, bo lažje. A dobro je, da lahko gremo tudi po korakih. Dajmo združit najprej posle in tako zmanjšat stroške in pritiske na vsako posamezno zadrugo ... Zadruga je podjetje in mora delovati tudi na korporativnih načelih, z resnim spremljanjem ekonomskih parametrov, ker če ne držiš vajeti v rokah, lahko gre voz kamor hoče..."

Vabljeni, da prisluhnete celotnemu pogovoru.

Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc) Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc)

Cerkev v Sloveniji dobila štiri nove duhovnike

»Vsak nov duhovnik je za Cerkev vir veselja in znamenje upanja, da nam Gospod daje duhovnih poklicev in da so še tisti, ki slišijo Božje povabilo in nanj odgovorijo,« pravi predsednik Slovenske ...

Osrednja drzavna proslava na predvecer dneva drzavnosti. Predsednik republike Borut Pahor. (photo: Jure Makovec/STA) Osrednja drzavna proslava na predvecer dneva drzavnosti. Predsednik republike Borut Pahor. (photo: Jure Makovec/STA)

Slovenci obeležujemo dan državnosti

Praznujemo dan državnosti. Osrednja slovesnost ob prazniku je bila sinoči na ljubljanskem Kongresnem trgu. Pred proslavo sta potekali slavnostni seji državnega zbora in državnega sveta, predsednik ...

Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc) Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc)

To so letošnji novomašniki

V Sloveniji imamo letos štiri novomašnike, trije so iz ljubljanske nadškofije, eden pa iz novomeške škofije. To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako so slišali ...