Naj Očetov Duh ob prazniku Gospodovega vnebohoda v naši Cerkvi poživi novo in živo pot

Slovenija | 26.05.2022, 09:56 s. Meta Potočnik Alen Salihović

Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja. Želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov.

Jezuit, p. Janez Poljanšek je za naš radio povedal: "Najprej Jezusov odhod k Očetu za nas praznik veselja. On ostaja z nami po Svetem Duhu. Tako beremo ob koncu Lukovega evangelija, da so se učenci z gore vrnili polni veselja. Na začetku Apostolskih del pa beremo, da so bili učenci zaskrbljeni. Kaj bo zdaj, ko je Jezus odšel in so ostali sami? Ko pa je prišel Sveti Duh, so se razveselili. In še nekaj za naše življenje je tukaj pomembno. V današnjem psalmu je rečeno, da nihče ni šel v nebesa, če ni prej prišel iz nebes. Jezus se je ponižal, izpraznil sebe do konca in prišel k nam iz nebes. Tisti, ki se je poniža do konca, gre lahko k Očetu. To velja tudi za nas. Ko se rešimo sebičnosti, ko živimo za druge, smo ponižni, in kot takšni gremo lahko za Jezusom k Očetu."

"S praznikom Jezusovega vnebohoda dosega velikonočni čas svojo izpolnitev. Jezus je dopolnil svojo zemeljsko daritev, ko je v svojem poveličanem telesu ponesel vse človeštvo k Očetu, v Njegovo večno bivališče. Zato je vnebohod praznik dopolnitve zemeljske poti in ne slovesa, praznik upanja in ne žalosti, praznik Cerkve in nebeškega kraljestva. Jezus je učence na svoj odhod pripravljal, še posebej skrbno je besede slovesa ohranil apostol Janez. Poslušali smo jih v zadnjih velikonočnih nedeljah: Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.  Odhajam, da vam prostor pripravim.  V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč.  Odhajam in pridem k vam. Poslal vam bom Duha Tolažnika.

Naj Očetov Duh ob prazniku Gospodovega vnebohoda tudi v naši Cerkvi poživi novo in živo pot, ki jo je Gospod že podaril, da bi lahko po njej vse ljudi pripeljal v Očetovo naročje.

Kljub temu so bili učenci vznemirjeni in negotovi glede  svoje prihodnosti in poslanstva. Verjetno so bili na nek način zaslepljeni z zgodbo preroka Elija, preroka poslednjega časa, ki je bil v ognjenem vozu vzet v nebo, ob tem, ko je svojega učenca Elizeja obdaril s čudežno močjo. Zaradi takšnih zemeljskih in materialnih predstav o vnebohodu, ki verjetno begajo tudi sodobnega človeka, so učenci Jezusu pred odhodom zastavili zelo zemeljska vprašanja. Tako ga Filip vpraša: »Ne vemo, kam greš in kako bi mogli vedeti za pot.« »Zakaj bi ne mogel zdaj iti s teboj? Življenje dam zate!« pravi Peter. Evangelist Luka, ki najbolj podrobno opisuje dogodke ob Jezusovem vnebohodu, navaja vprašanje učencev, ki so še tik pred odhodom sanjali o skorajšnji obnovi Izraelskega kraljestva," je v duhovnem nagovoru ob današnjem prazniku na Radiu Ognjišče dejal celjski škof Maksimilijan Matjaž.