Papež odločno pozval k humanitarnim koridorjem do obkoljene jeklarne v Mariupolju

Novice | 01.05.2022, 14:37 Marjana Debevec

Začenjamo mesec maj, ki je posvečen Mariji. Papež nas je pri opoldanski molitvi povabil, naj vsak dan zmolimo rožni venec. Posebno pozornost pa je posvetil ukrajinskemu mestu Mariupol, Marijinemu mestu, ki je še vedno obkoljeno. Ne popustimo logiki nasilja, je dejal sveti oče, ampak se odpravimo na pot miru.

»Tudi zdaj, tudi od tu, ponavljam zahtevo, da se vzpostavijo varni humanitarni koridorji za ljudi, ki so ujeti v jeklarni tega mesta. Trpim in jokam, razmišljam o trpljenju ukrajinskega prebivalstva in zlasti najšibkejših, starejših in otrok. Slišimo celo grozne novice o izgonih in deportacijah otrok. In medtem ko smo priča grozljivemu zatonu človeštva, se sprašujem, ali resnično iščemo mir; ali obstaja volja, da se izognemo nenehnemu vojaškemu in besednemu zaostrovanju; ali res naredimo vse, da bi orožje utihnilo," je dejal Frančišek.

Jeklarno v Mariupolju je včeraj uspelo zapustiti najmanj 20 civilistom, med katerimi je tudi več otrok. V kompleksu, še edinem delu mesta v ukrajinskih rokah, naj bi se poleg ukrajinskih vojakov v izjemno slabih razmerah nahajalo še več sto civilistov. Predhodni poskusi njihove evakuacije so bili neuspešni.

V razoračanju se ne zaprimo vase

Osrednji del nagovora pred opoldansko molitvijo pa je papež posvetil današnjemu evangeljskemu odlomku, kjer se ob jezeru potem, ko vso noč niso ujeli rib, učenci znova srečajo z Jezusom.

Tudi nam se lahko, tako kot apostolom, ki niso ujeli rib, zgodi, da doživimo razočaranja v svojem življenju, da pozabimo na Boga in se zadovoljimo z veliko manj, je pri opoldanskem nagovoru dejal papež Frančišek. »Mogoče ne posvetimo časa pogovoru v družini, ampak raje iščemo svojo lastno zabavo. Lahko se zgodi, da pozabimo na molitev, ker mislimo le na zadovoljitev lastnih potreb. Ali pa opustimo ljubezen do bližnjega z izgovorom, da imamo veliko vsakdanjih obveznosti. Ko živimo tako, ostanemo razočarani,« je dejal sveti oče.

Tudi apostoli so bili razočarani. Vendar jih Jezus ni okaral, ampak jih je poklical z nežnim izrazom: otročiči. Ko se nam zgodi, da imamo prazne mreže, ne smemo objokovati lastnega življenja ali pa iskati novih oblik zabave zase. »Takrat je čas, da se znova odpravimo na pot skupaj z Jezusom, da najdemo pogum začeti znova in odriniti na globoko skupaj z Njim.«

Kot je Peter takoj skočil v jezero, ko je slišal, da je na obali Jezus, smo tudi mi po papeževih besedah povabljeni k novemu zagonu; k temu, da se potopimo v dobro brez preračunljivosti, brez strahu, da bomo kaj izgubili, ne da bi čakali, da bi drugi začeli prvi. »Vprašajmo se, ali smo sposobni kakšnega preskoka v velikodušnosti, ali pa zaviramo naša srca in se zapiramo v to, kar smo navajeni, v strah? Vrzimo se, potopimo se,« nas je spodbudil Frančišek.

Jezus je Petra trikrat vprašal, ali ga ljubi. Po papeževih besedah Vstali danes sprašuje tudi nas, ali ga ljubimo. Vera namreč ni stvar znanja, ampak ljubezni. »Jezus tudi tebe, ki imaš prazne mreže in se bojiš začeti znova, tudi tebe, ki se bojiš potopiti in tudi tebe, ki si izgubil polet, sprašuje: Ali me ljubiš?. Peter je od tistega trenutka zapustil mreže in se posvetil služenju Bogu in bratom. Ali hočemo tudi mi ljubiti Jezusa?«, nas je ob sklepu še izzval sveti oče.