Matjaž Merljak
Marko Zupan
Alen Salihović
Gostitelj pogovora predsednik NSi Matej Tonin se je v uvodu svoje razprave dotaknil odgovornosti države, da naredi zdravstveni sistem človeku bolj prijazen in dostopen.  (foto: Anže Petkovšek)
Gostitelj pogovora predsednik NSi Matej Tonin se je v uvodu svoje razprave dotaknil odgovornosti države, da naredi zdravstveni sistem človeku bolj prijazen in dostopen. | (foto: Anže Petkovšek)

Tonin: »Pacienta moramo postaviti v središče našega zdravstva«

03.03.2022, 13:23 Vsebino zagotavlja NSi

Država je odgovorna za to, da je zdravstvo organizirano na človeku prijazen način. To je bila ključna misel omizja, ki jih v nizu pogovorov za boljšo Slovenijo pripravlja Nova Slovenija - krščanski demokrati. Gostitelj pogovora predsednik NSi Matej Tonin se je v uvodu svoje razprave dotaknil odgovornosti države, da naredi zdravstveni sistem človeku bolj prijazen in dostopen. »Nujno pa je tudi dobro organiziranje dela v zdravstvenih ustanovah.« V pogovoru so sodelovali predsednik NSi Matej Tonin, direktor UKC Maribor prof. dr. Anton Crnjac, pediatrinja in fiziatrinja doc. dr. Tina Bregant in predstavnik Društva za zdravje naroda Franci Gerbec.

Tonin: »Bolnik mora dobiti diagnozo takrat, ko jo potrebuje«

Predsednik NSi Matej Tonin se je dotaknil odgovornosti države, ki ima na tem področju veliko vlogo. Poudaril je, da mora bolnik priti do diagnoze takrat, ko jo potrebuje, ne takrat, ko je prepozno. »Končno bi morali iti v smer zahodnoevropskih konceptov, da prenehamo s tem socialističnim centralno-planskim pristopom, ampak da denar sledi bolniku. Vsi zaposleni plačujemo precejšnje zneske v zdravstveno blagajno. Zame bi bilo zelo pomembno, da kamorkoli se grem zdravit, da iz skupne blagajne temu izvajalcu to storitev tudi plačajo. Na takšen način bi bistveno spremenili dostopnost. Podpiram koncept, v katerem bi bilo pomembno, da ko enkrat dobiš licenco za opravljanje nekega zdravniškega dela, bi moralo biti manj pomembno, kako si organiziran, v kakšni obliki deluješ.«

Tonin: »Za delujoč zdravstveni sistem potrebujemo dobro zdravstveno infrastrukturo, osebje in sistem, ki bo oboje dobro povezal«

Denar mora torej slediti bolniku, poudarja Tonin, le tako bomo povečali dostopnost in le tako bodo mogoči rezultati. NSi v svojem programu zagovarja posodobitev zdravstvenega sistema. Zagovarja javni zdravstveni sistem, ki temelji na solidarnosti in preglednosti, zavrača zastareli model monopolnega obveznega zdravstvenega zavarovanja, kjer se denar zavarovancev plansko razporeja izvajalcem zdravstvenih storitev. Zagovarja široko, enakomerno dostopno mrežo primarnega zdravstva s prosto izbiro zdravnika oziroma izvajalca zdravstvenih storitev. Mreža bolnišnic naj bo organizirana gospodarno in stroškovno racionalno. Zagovarja preglednost porabe javnih sredstev v zdravstvu. Prav tako stranka poudarja, da je treba izboljšati privlačnost poklica negovalnega in drugega zdravstvenega osebja. »Za delujoč, vsem dostopen zdravstveni sistem potrebujemo predvsem troje: dobro zdravstveno infrastrukturo, zdravstveno osebje (zdravnike, medicinske sestre) in sistem, ki bo vse te ljudi med seboj dobro povezal, da bo infrastruktura dobro uporabljena, da se bodo ljudje počutili sprejete in bodo lahko pokazali vse svoje talente. Želim si, da bi ustvarili sistem, v katerem dobri in sposobni kadri ne bi bežali ven. Kar se tiče infrastrukture je bilo v preteklih 50 letih precej narejenega in je danes dotrajano. Ta vlada je sprejela dolgoročen paket za obdobje 10 let, zakon, ki omogoča črpanje 2 milijard evrov za investicije. To je zgodovinsko pomembna poteza za Slovenijo, ker bo zagotovila dolgoročno financiranje, dala bo neko stabilnost.«

Tonin in ostali sogovorniki se strinjajo, da mora nov zdravstveni sistem postaviti pacienta v središče pozornosti
Tonin in ostali sogovorniki se strinjajo, da mora nov zdravstveni sistem postaviti pacienta v središče pozornosti © Rok Mihevc

Crnjac: »Vrhunska medicina niso samo visoki strokovnjaki, dobre aparature; za dobro izvedbo je potrebna tudi investicija v stavbe«

Tudi direktor UKC Maribor prof. dr. Anton Crnjac se je strinjal, da je nujno dostopno zdravstvo, bolnik mora biti v središču: »Naše osnovno poslanstvo delovanja je, da mora imeti bolnik, ki je v centru pozornosti, dostopno zdravstvo, visoko strokovno obravnavo in da ohrani dostojanstvo. Na to se včasih pozablja. Zelo simpatična organizacija zdravstvenega sistema, o kateri smo v naši bolnišnici razmišljali pred leti, so naši urgentni centri, kjer smo bolnika postavili v center delovanja. V preteklosti je prišel bolnik z določeno diagnozo in smo ga prevažali od vrat do vrat, zdaj smo postavili bolnika v center, ko specialisti hodijo v urgentni center in ga obravnavajo. Kljub temu, da sem generalni direktor in jemljem bolnišnico tudi kot poslovni objekt, je moja prioriteta še vedno bolnik in podpiram izboljšave, ki se lahko zgodijo.« Direktor UKC je pohvalil zakon o investicijah v zdravstvo: »Vrhunska medicina niso samo visoki strokovnjaki, dobre aparature, za dobro izvedbo je potrebna tudi investicija v stavbe. Večkrat sem se zahvalil vsem: od predsednika vlade, do ministra in poslancev, da so sprejeli ta pomemben zakon o investicijah v zdravstvo. To je kar zgodovinska prelomnica, ko se bo stanje v posameznih ustanovah z res slabo infrastrukturo, izboljšalo. V UKC Maribor sem v zadnje pol leta tesno sodeloval z ministrom Poklukarjem. Smo na najboljši poti, da začnemo z nadgradnjo onkološkega oddelka, v katerem bomo rakastim bolnikom severovzhodne Slovenije (s tega konca jih pride približno 40 %) omogočili bolj kakovostno in celovito obravnavo rakaste bolezni.« 

Crnjac: »Obstaja veliko pomanjkanje medicinskih sester«

Se pa v Mariboru že pripravljajo na čas po covidu, saj se zavedajo, da bo treba čakalne dobe, ki so se podaljšale zaradi ukinjanja elektivnih programov, nadoknaditi, a problem je, ker je kader utrujen. »Covid je pokazal na žalost velik primanjkljaj na področju kadrovanja izpred mnogih let. Obstaja veliko pomanjkanje medicinskih sester, nekaj manj zdravnikov in ostalega osebja. Investicije v infrastrukturo so pomemben korak, v Mariboru je v planu izgradnja nove infekcijske stavbe. Zdaj moramo razmišljati o povečanju števila intenzivnih postelj, izobraževanju kadra za delo na teh intenzivnih enotah in iskati rezerve, da bo kljub morebitnemu dogodku, ki bo podoben kot covid, naš sistem zdržal. Da bomo lahko kakovostno in v zadostni meri poskrbeli za ostale bolnike, ki so žal v teh dveh letih utrpeli določeno škodo.«

Bergant: »Zdravstveni sistem brez zdravstvenih delavcev ne obstaja; Mi smo utrujeni, izmučeni, tako ne moremo več«

Pediatrinja in fiziatrinja doc. dr. Tina Bregant se s tem strinja, upa pa, da je omikron vendarle zadnje, kar nam je ta epidemija dala. Kako sama vidi težave v tem obdobju? »Na prvo mesto bi dala dejstvo, da se je bilo treba res izredno hitro učiti. Tu bi lahko mediji odigrali pomembno vlogo opolnomočenja. Ni dovolj, če samo zdravniki vemo, kako ravnati, v epidemiji moramo sodelovati vsi. Na tem področju bi lahko naredili več. Na drugo mesto bi dala težave pri implementaciji. V zdravstvu v Sloveniji imamo kar nekaj dobrih strategij, vedno pa imamo težave pri implementacijah. Spomnite se mladih zdravnikov, ki so stopili v prve bojne linije. Starejši so bili ogroženi, ni bilo mask, notranja agilnost je pri tem pomagala. Na tretje mesto dajem širok družben konsenz, kaj mi kot družba želimo, iskanje rešitev, pogovor. Ni treba, da se v vsem strinjamo, vsaj v ključnih točkah moramo najti stičišča in na tem graditi. Na četrto mesto bi dala družbeno zmožnost ne videti samo sebe, ampak skupnost. Zdravstveni delavci smo se žrtvovali, dejansko smo postavili predse naše bolnike in prav je tako, a to ne gre v nedogled. Ko vidiš, da se en delež populacije prilagaja, upošteva ukrepe, dela vse, da bi čim hitreje izšli iz krize, drugi del pa o tem niti noče slišati, imamo težavo. Na petem mestu se mi zdi ključna s pozicije ministrstva zakonodaja. Zakoni bi morali omogočati hitro ravnanje, hkrati pa bi morali biti razumljivi. Zakone bi morali spoštovati. Meje se ne postavljajo samo zato, da meje so, ampak ker pomenijo določeno varnost. Najbolj pomembno je pa to, kar zdaj prihaja v ospredje: ljudje. Zdravstveni sistem brez zdravstvenih delavcev ne obstaja. Mi smo utrujeni, izmučeni, tako ne moremo več. Izpostavljena je bila infrastruktura, ampak prazne stavbe brez ljudi, ki bi tam delali, nam ne bodo dosti pomagale. Mi potrebujemo širok konsenz in zavezo, kaj mi želimo za nas, državljane. Vsak od nas bo enkrat bolnik. Postaviti zdravstvo in zdravje na prvo mesto se mi zdi ključna prioriteta in upam, da nas je covid streznil, da je to tisto, kar je zares pomembno.«

Prerekanja okoli tega, kakšno plačo si nekdo zasluži, obžaluje. Poudarila je, da je za dobro delujočo zdravstveno oskrbo nujen tudi visoko izobražen in dobro plačan kader. Hkrati je poudarila, da medicina ni več študij, ki bi bil med mladimi priljubljen. »Zdravniški otroci se ne odločajo več za medicino, doma so videli preveč stvari, vejo, da se da živeti tudi na drugačen način. To pa je slabo. Čez 20 let si želim, da me zdravijo timi, ki bodo znali poskrbeti zame kakovostno in da bo oskrba, ki jo bom dobila, pravična in trajnostvno vzdržna.«

Tonin: »Ustvariti moramo klimo, da je zdravniški poklic priznan in ga družba potrebuje«

Tonin se je odzval tudi na aktualno dogajanje, povezano s stavko in glede plač poudarja: »Na neki točki je bilo potrebno sprejeti odločitev za zvišanje plač, ker so npr. medicinske sestre odhajale v trgovino za prodajalko, ker je bila ta služba manj stresna, bolj predvidljiva kot v zdravstvu. To pa je odprlo Pandorino skrinjico, javili so se mladi zdravniki, ki so po plačah bili na istem kot medicinske sestre. Iz te godlje je možno priti le tako, da za zdravstvo oblikujemo svoj plačni sistem. Enotni plačni sistem v javnem sektorju je mrtev, ni ga več. Sam plačni razred v enotnem plačnem sistemu nič ne pove, bolj pomembno je, kakšne dodatke dobivaš. Iz tega pogorišča je treba oblikovati smiselne plačne razrede: za šolstvo, vzgojo, za zdravstvo, obrambo, varnost in policijo. Le na tak način bomo uspeli zagotoviti pogoje, da se bodo vaši otroci znova odločali za zdravniški poklic. Ustvariti moramo klimo, da je zdravniški poklic priznan in ga družba potrebuje.«

Gerbec: »Področje možganske kapi je katastrofa, pa gre za tretji najpomembnejši vzrok smrti. V 10 letih je to 45.000 pacientov s strahotnimi posledicami. Za to področje nimamo nacionalne strategije, nimamo sprejetih kliničnih smernic.«

Na omizju za večjo dostopnost zdravstva, ki je potekalo v organizaciji Nove Slovenije, je spregovoril tudi predstavnik Društva za zdravje naroda Franci Gerbec. Pravi, da sami že dolgo dajejo različne pobude za izboljšanje položaja pacientov in da premikov ni: »Kaj se je zgodilo v obdobju pandemije? Na tem področju smo samo še padli. Dostopnost se je poslabšala, ker so bili vsi vpeti v borbo s codvidom, čakalne dobe so se še povečale. Če pacienti ne bomo dobili bistveno večje vloge v celotni organizaciji in delovanju zdravstvenega sistema, se stvari ne bodo spremenile. Imamo pozitivne primere, a ključni premiki so se zgodili prav zato, ker so se organizirani pacienti skupaj z zdravniki borili za spremembe na določenih področjih. Nekatera področja nam dobro tečejo, druga ne. Področje možganske kapi je katastrofa, pa gre za tretji najpomembnejši vzrok smrti. Od 4.000 do 4.800 novih možganskih kapi se zgodi na leto. V 10 letih je to 45.000 pacientov s strahotnimi posledicami za njih in njihove družine. Na tem področju se ni skoraj nič zgodilo, nimamo nacionalne strategije, nimamo sprejetih kliničnih smernic. Kar se nas pacientov tiče, se bomo organizirali. V treh mesecih bomo ustanovili Zvezo združenj pacientov v Sloveniji kot krovno organizacijo. Ministrstvo je ne more ustanoviti, pacienti jo pa lahko, potem pa pričakujemo dialog, ker odsotnost dialoga je praproblem vsega slovenskega zdravstva. Razdržavljanje zdravstvenega sistema v Sloveniji je eno ključnih vprašanj. Danes ima vso moč v roki samo Ministrstvo za zdravstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje. Predlani so obravnavali 12 primerov, 12! Anglija 20.000, pa so urejena država. Mi sistema kakovosti in varnosti nimamo.« Gerbec je pozdravil prizadevanja za spremembe na tem področju, ki jih napoveduje NSi, je pa nujno potreben širši družbeni in politični konsenz, je še dodal.

Tonin: »Najtežje bo na novo organizirati naš zdravstveni sistem prihodnosti, Pacienta moramo postaviti v središče pozornosti«

»Tonin je zaključil, da se bo potrebno stvari lotiti postopoma predvsem iz razloga, da nekaterim ustreza, da je tako. »Nekateri vztrajajo na državnem zdravstvu, kjer je dostopnost vsak dan manjša. Odgovorno trdim, da je v sedanjem političnem prostoru nemogoče doseči poln konsenz. Treba je stvari peljati v smislu, ko dosežemo večino za neke spremembe, gremo naprej. Najprej je potrebno urediti infrastrukturo in kadre. Če nam bodo vsi kadri ušli, imamo lahko najboljšo infrastrukturo, pa si ne moremo s čim pomagat. Če ne bomo imeli ustrezne infrastrukture, bodo kadri bežali v druge države ali iskali boljše priložnosti v privatnem sektorju. Zato je treba stopati korak za korakom. Infrastruktura se že ureja in se še bo, potem je treba urediti plačni sistem za zdravstvo, potem pa se je treba resno pogovarjati o najtežji stvari, ki bo odpirala hude bitke: kako na novo organizirati in postaviti naš zdravstveni sistem prihodnosti. Ne moremo vztrajati na starih konceptih. V dejanjih moramo postaviti pacienta v središče pozornosti.«

Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec) Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec)

Družino bomo branili do konca

Kljub dežju se jev torek popoldne na shodu za zaščito družine pred državnim zborom zbralo skoraj 10.000 ljudi. V besedah upanja in hkrati odločenosti so sporočali, da ne bodo dopustili poseganja v ...

Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv) Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv)

Martin Golob in njegovi prijatelji Romi

"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...