Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Rok MihevcRok Mihevc
Cepljenje (foto: STA)
Cepljenje | (foto: STA)

Novi koronavirus ni izginil, a najhujše je verjetno za nami

Slovenija Helena Križnik

V Sloveniji smo dočakali izboljšanje epidemičnih razmer in postopno sproščanje ukrepov za preprečevanje širjenja novega. Tudi zato je med ljudmi začel prevladovati občutek, da nanj ni treba biti več pozoren. A ni izginil, poudarja infektologinja dr. Mateja Logar. Še naprej namreč beležimo kar veliko število dnevno potrjenih okužb.

Kdaj lahko pričakujemo odpravo zaščitnih mask v zaprtih prostorih?

V Sloveniji od nedavnega za veliko večino dejavnosti ni več treba izpolnjevati pogoja PCT, v vzgojno-izobraževalnih zavodih je odpravljeno samotestiranje, učencem, dijakom in študentom ter učiteljem in profesorjem med poukom oziroma predavanji ni več treba nositi zaščitnih mask. V ostalih zaprtih prostorih so te še naprej obvezne. Kdaj lahko pričakujemo odpravo tega ukrepa? Dr. Logar je v pogovoru za Radio Ognjišče povedala, da se bo moralo število dnevno potrjenih okužb še dodatno znižati. »Ko bomo imeli povprečje pod tisoč dnevno, bomo postopoma lahko opuščali maske, najprej tam, kjer so stiki kratkotrajni, potem pa tudi v dejavnostih, kjer prihaja do dolgotrajnejših stikov.«

Pri cepljenju proti covidu-19 imamo še veliko možnosti za izboljšave

V zadnjem času se pri nas za cepljenje proti covidu-19 odloči le še nekaj deset ljudi na dan. Tretji odmerek je prejela približno tretjina tistih, ki so se cepili z dvema odmerkoma, je pojasnila dr. Logar. »Če na grobo rečem, imamo z dvema odmerkoma precepljenih slabih 60 odstotkov odrasle populacije, 23, 24 odstotkov pa precepljenih še s tretjim, poživitvenim odmerkom. Imamo torej še veliko možnosti za izboljšave.«

Dr. Logar je opozorila, da cepljenje proti covidu-19 z dvema odmerkoma sorazmerno slabo ščiti pred različico omikron. »Medtem ko tretji, poživitveni odmerek nudi dobro zaščito tudi pred simptomatsko okužbo, predvsem pa nas zaščiti pred tem, da bi bilo treba priti v bolnišnico ali da bi potrebovali zdravljenje na intenzivni enoti.«

Če obstajajo dejavniki tveganja za težji potek bolezni, je tretji, poživitveni odmerek na mestu, tako dr. Logar, čeprav se bliža pomlad in širjenje okužb počasi izveneva. »Tudi tisti, ki nimajo dejavnikov tveganja, imajo lahko koristi od cepljenja, morda ne toliko pri samem prebolevanju covid-19 kot pred doolgotrajnimi posledicami te bolezni.«

Novi koronavirus bo v prihodnje verjetno zavzel svoje mesto na koledarju

Dr. Logar upa, da je najhujše za nami, a dejstvo je, da novi koronavirus ostaja tu. »To pomeni, da bo tako kot ostali respiratorni virusi zavzel svoje mesto na koledarju.« Verjetno se bo pojavljal v zgodnjih jesenskih mesecih, torej nekoliko pred gripo. »Za zaščito bi bilo torej potrebno cepljenje konec poletja, da bi zmanjšali primere, ki vodijo v težji potek bolezni in potrebo po bolnišničnem zdravljenju,« je dodala dr. Logar.

Slovenija, Novice

VIDEOTEKA

  • Poplave v Nepalu (photo: Xinhua/STA) Poplave v Nepalu (photo: Xinhua/STA)

    Med pogrešanimi več sto turistov in romarjev

    Po silovitih poplavah in zemeljskem plazu, ki sta v sredo prizadela obmejno območje med Nepalom in kitajskim Tibetom, pogrešajo več kot 1300 ljudi. Reševalne ekipe nadaljujejo iskanje, oskrbujejo ...

    Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si) Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si)

    Zakaj operacija pogosto ni prava rešitev

    Bolečine v hrbtenici so bolezen sodobnega časa in skoraj vsak se z njimi sreča vsaj enkrat v življenju. Kdaj je ta bolečina zgolj opozorilo in kdaj znak resnejših strukturnih težav? Kako ločiti ...

    Tine Golež (photo: osebni arhiv) Tine Golež (photo: osebni arhiv)

    Profesor, ki dijake še vedno vika ...

    Profesor fizike Tine Golež svoj prosti čas posveča pisanju. Ko beseda nanese na vprašanje, od kod črpa navdih za zgodbe, priznava, da gre za nekaj neulovljivega. Navdih se pojavi se iz vsakdanje ...

    Avdio player - naslovnica