Papež vabi: Pepelnična sreda naj bo dan molitve in posta za mir

Novice | 02.03.2022, 09:09 Robert Božič

»Rad bi pozval tiste, ki imajo politično odgovornost, naj si resno izprašajo vest pred Bogom, ki je Bog miru in ne vojne, ki je Oče vseh in ne samo nekaterih, ki nas želi kot brate in ne sovražnike. Prosim vse vpletene strani, naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi prebivalstvu povzročila še več trpljenja, destabilizirala sobivanje med narodi in diskreditirala mednarodno pravo,« je že v sredo, 23. februarja ob koncu splošne avdience rotil papež Frančišek. K molitvi in postu vabijo tudi ruski katoliški škofje.

Hudičeva nesmiselnost nasilja terja božje orožje

Vse ljudi in še posebej kristjane nas je povabil, naj pepelnično sredo namenimo molitvi in postu za mir.

»Jezus nas je učil, da se na hudičevo nesmiselnost nasilja odgovori z Božjim orožjem, z molitvijo in postom. Vse vabim, naj pepelnično sredo, 2. marca, namenijo dnevu posta za mir. Vernike na poseben način spodbujam, naj se na ta dan intenzivno posvetijo molitvi in postu. Kraljica miru naj obvaruje svet pred norostjo vojne,« je povabil papež.

Poročali smo že, da tudi slovenski škofje vabijo, da se odzovemo papeževi prošnji.
"V tem trenutku negotovosti in preizkušnje so vsi državni voditelji dolžni storiti vse, da ustavijo nasilje v Ukrajini; vsi verniki pa moramo okrepiti molitev za mir in tamkajšnje prebivalce. Jezus blagruje tiste, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci," je 25. februarja povabil nadškof Stanislav Zore.

Strogi post na pepelnico in veliki petek

Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja.

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo.

Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni samo v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.

Slovenska Karitas vabi k pomoči za Ukrajino

Na Slovenski Karitas so hvaležni vsem, ki ste se že odzvali in darovali za Ukrajino. Do včeraj so za najnujnejšo pomoč prizadetim v konfliktu v Ukrajini zbrali 56.100 EUR, in jih tudi že posredovali Karitas v Ukrajini. Nadaljujejo pa z zbiranjem materialne pomoči v hrani, vodi, higienskih pripomočkih, oblačilih po slovenskih regijah in tudi z zbiranjem finančne pomoči za Karitas Ukrajino, ki pomaga na kritičnih območjih v Ukrajini.

K molitvi in postu vabijo tudi katoliški škofje Rusije

Na spletni strani Konference katoliških škofov Rusije so že 24. februarja izrazili obžalovanje nad napadom na Ukrajino: »Smo globoko šokirani, da se je politični konflikt med Rusijo in Ukrajino kljub ogromnim prizadevanjem za spravo spremenil v oborožen spopad. To soočenje prinaša smrt in uničenje ter ogroža varnost celotnega sveta,« so zapisali in vse vernike zaprosili, naj te dni posvetijo intenzivni molitvi in postu za reševanje človeških življenj, duhovnike pa da obhajajo sveto mašo za ohranitev miru in pravičnosti.

Nagovor konference katoliških škofov Rusije objavljamo v celoti.

Ljubljeni bratje in sestre v Kristusu,
dragi bratje v duhovništvu!

Tako kot vsi vi smo globoko šokirani, da se je politični konflikt med Rusijo in Ukrajino kljub ogromnim prizadevanjem za spravo spremenil v oborožen spopad. To soočenje prinaša smrt in uničenje ter ogroža varnost celotnega sveta. Narode naših držav ne združuje le skupna zgodovina, ampak tudi skupno veliko trpljenje, ki nas je v preteklosti doletelo zaradi vojne norosti. Naši narodi si zaslužijo mir, in to ne le kot odsotnost vojne, ampak kot mir, ki je sestavljen iz trdne odločenosti, da spoštujemo druge ljudi, druge narode in njihovo dostojanstvo. Naj naši sodobniki vedo, da bodo morali strogo obračunati vojaške akcije, ki so jih izvedli. Konec koncev je potek prihodnjih stoletij v veliki meri odvisen od njihovih trenutnih odločitev (prim. Const. Lumen gentium , 78, 80).

Vse politike, od katerih je odvisna ta odločitev, pozivamo, naj odločno storijo vse, da se ta konflikt konča. "Bog je Bog miru, ne vojne, Oče vseh, ne le nekaterih, in želi, da smo bratje, ne sovražniki," nas nagovarja papež Frančišek. Apeliramo pa tudi na vse ljudi, še posebej na sokristjane, s pozivom, da se upremo laži in sovraštvu ter da smo vir sprave, ne pa rasti sovraštva in nasilja.

Vse naše vernike prosimo, naj te dni posvetijo intenzivni molitvi in ​​postu za reševanje človeških življenj – še posebej na pepelnično sredo, 2. marca, kot odgovor na klic svetega očeta. Duhovnike naprošamo, da obhajajo sveto mašo za ohranitev miru in pravičnosti z uporabo evharistične molitve za spravo in branja molitve iz brevijarja »Za mir in domovino«.

Konferenca katoliških škofov Rusije

Nadškof Pavel Pezzi, metropolit nadškofije Matere božje v Moskvi,
predsednik

Škof Joseph Werth
ordinarij škofije v Novosibirsku

škof Clemens Pickel
ordinarij škofije sv. Klementa v Saratovu

škof Kiril Klimovič
ordinarij škofije svetega Jožefa v Irkutsku

škof Nikolaj Dubinin
pomožni škof modijske škofije v Moskvi