Ukrajina spet joče; kakšen je odziv krščanskih Cerkva?

Svet | 24.02.2022, 13:32 s. Meta Potočnik

Kaj so nam povedali sogovorniki iz prve roke?

Napetosti, ki so pripeljale do napada Rusije na Ukrajino, so pretresle Evropo. Po podatkih Kijeva je umrlo najmanj sedem ukrajinskih vojakov, 15 jih je ranjenih, še več jih pogrešajo. Kakšen je odziv različnih krščanskih Cerkva na dramatično dogajanje, smo povprašali ukrajinskega lazarista duhovnika Sergeja Pavliša, ki v Rimu študira cerkveno pravo: »Grko-katoliški nadškof Ševčuk je povabil vse duhovnike, da ostanejo skupaj z ljudmi. Prebral sem tudi odzive pravoslavnih Cerkva, predvsem Ukrajinske pravoslavne Cerkve. So poenoteni z ljudmi in pripravljeni pomagati z vsem, kar morejo. Duhovnike prosijo, da so ljudem na voljo. Morate razumeti, da vojna v Ukrajini traja že osem let in to kar se zdaj dogaja, je druga faza vojne, ki se vidi in se o njej več govori. Sestre redovnice se iz vzhodne Ukrajine preseljujejo v zahodni del države. Moji sobratje lazaristi živijo v več hišah po Ukrajini. Ena skupnost je v Harkovu, blizu meje z Rusijo. Sobratje ostajajo na župniji, sliši se streljanje, gibanje je omejeno.«

Tale slika pokaže, kako zapleteno je vprašanje različnih krščanskih Cerkva, kar gotovo ne pripomore k več miru, saj sta ruska in ukrajinska pravoslavna Cerkev v sporu.

V Ukrajini so navzoče tudi sestre frančiškanke Marijine misijonarke. S. Metka Kos nam je povedala, da so v pripravljenosti: »Ena skupnost je na vzhodu, druga na zahodu države. Škof jih je prosil, naj bodo z ljudmi, a naj bodo tudi pripravljene na odhod v sili. Skupaj z duhovniki na župniji so se odločili, da bodo odšli skupaj z ljudmi, da ne bodo ostali sami. Zato imajo v avtu vedno poln tank bencina in nahrbtnike pripravljene z rezervo hrane. Imele smo tudi skupnost na Krimu, a leta 2014, ob zasedbi Krima, so jo morale zapustiti, saj ruska oblast misijonarjem ni več podaljšala dokumentov.«

Poklicali smo tudi Marijino sestro Marto Meško: »Papež se v teh dneh zavzema za mir, za vse, ki trpijo zaradi vojne. To mi daje moč in gotovost, da nismo sami. Veliko ljudi nas podpira in za bližina je blagodejna.«

Ker je situacija zelo resna, je papež Frančišek ob koncu sredine avdience z veliko bolečin v srcu opozoril na poslabšanje razmer v Ukrajini ter povabil, naj pepelnično sredo namenimo molitvi in postu za mir. Odgovorne politike je pozval, naj si pred Bogom izprašajo vest. »Kljub diplomatskemu prizadevanju v zadnjih tednih, se vedno bolj odpirajo alarmantni scenariji. Tako kot jaz tudi mnogi ljudje po vsem svetu doživljajo tesnobo in zaskrbljenost. Še enkrat je mir vseh ogrožen z delnimi interesi. Rad bi pozval tiste, ki imajo politične odgovornosti, naj si resno izprašajo vest pred Bogom, ki je Bog miru in ne vojne, ki je Oče vseh in ne samo nekaterih, ki nas želi kot brate in ne sovražnike. Prosim vse vpletene strani, naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi prebivalstvu povzročila še več trpljenja, destabilizirala sobivanje med narodi in diskreditirala mednarodno pravo.«

Sveti oče je vse, tako vernike kot neverne ljudi, pozval k molitvi in postu za mir: »Jezus naj je učil, da se na hudičevo nesmiselnost nasilja odgovori z Božjim orožjem, z molitvijo in postom. Vse vabim, naj pepelnično sredo, 2. marca, namenijo dnevu posta za mir. Vernike na poseben način spodbujam, naj se na ta dan intenzivno posvetijo molitvi in postu. Kraljica miru naj obvaruje svet pred norostjo vojne.«