Molitev v stolnici v Kijevu za mir | (foto: Skupnost sv. Egidija)
O napetih razmerah v Ukrajini smo se pogovarjali s tam živečo fokolarino
Cerkev po svetu Rok Mihevc
Ravno na svetovni dan molitve za Ukrajino sta se Rusija in Ukrajina na pogovorih v Parizu strinjali, da morajo vse strani spoštovati prekinitev ognja. Pogovori v okviru normandijske četverice se bodo nadaljevali čez dva tedna v Berlinu. Kako ljudje v Ukrajini doživljajo ta čas napetosti, se je s fokolarino Miro Milavec, ki živi v Kijevu, pogovarjala Marjana Debevec.
Kako ljudje v Ukrajini doživljajo to obdobje napetosti?
Najprej se bi rada želela zahvaliti za vse molitve. Pri nas je življenje normalno, je pa res, da med ljudmi so napetosti, saj so vajeni živeti v tem konfliktu. Res pa je tudi, da vsak pripravlja plan B, če bi se karkoli zgodilo, da ima kakšno možnost se kam zateči. Pomembno se mi zdi, da čutijo podporo evropskih in drugih držav svet, v kakršnemkoli smislu.
Vojna Ukrajini ni tuja, kakšne posleidce to pušča na ljudeh?
Živim v Kijevu, 300km od mesta pa je vojna. Kar me je šokiralo je to, da imajo ljudje tam čisto druge informacije. Mislijo, da jim na tej strani želimo samo slabo, a jim želimo samo dobro. Ko je vojna, nimaš elektrike, hrane in točno tako je tam. Posledice si lahko vsak predstavlja sam. Sveti oče je včeraj govoril, da je to narod, ki si zasluži mir in da bi bilo trpljenje končano.
Kakšne pa so razmere v Ukrajini v primerjavi s Slovenijo?
Tudi pri nas je pandemija, a nima toliko poudarka, ker imamo tudi druge težave s preživetjem. Recimo, če želiš preživeti družino, brez treh služb ne gre. Ljudje srednjega sloja običajno živijo v enosobnih stanovanjih, gledajo, kje bodo zaslužili za kruh. Ljudje se morajo boriti.
Ker veste, ko živite v taki situaciji, je prva zadeva, da hočeš braniti z vsemi možnimi stvarmi, tudi z orožjem. Nuncij je spodbudil ljudi, da je naše orožje mir, Jezus Kristus, ki nas pošilja, da gradimo mir med ljudmi.
Kako ste preživeli dan molitve za mir v Ukrajini? Kaj vam pomeni ta papeževa bližina?
Dan je bil v tem smislu zelo bogat. Ljudje so zelo hvaležni za papeževo bližino in za to pobudo, da se je cel svet pridružil za mir v Ukrajini. Pa ne samo pri nas, vemo, da je mir potreben po celem svetu. To me je zelo ganilo. Včeraj na molitvi za mir, smo molili za vse države sveta, ne samo za Ukrajino.
Imeli smo veliko iniciativ. Radio Maria je imelo pripravljeno molitev, ljudje so imeli možnost slediti molitvam preko radia, katoliške televizije, maševali so škofje. Presenetilo me je, ko se je gospa iz urada za povezivanje verstev prišla zahvaliti za to pobudo in je spodbudila Ukrajince, naj ne zapirajo svojih src, naj bodo solidarni, naj gradijo mir med temi ljudmi in to je v tem trenutku najbolj pomembno. Tudi pri Marijinem delu smo se povezali ljudje s celega sveta, to je potrditev, da nismo sami in tak vtis so dobili tudi Ukrajinci.
Res pa je tudi, da vsak pripravlja plan B, če bi se karkoli zgodilo, da ima kakšno možnost se kam zateči. Pomembno se mi zdi, da čutijo podporo evropskih in drugih držav svet, v kakršnemkoli smislu.
Kako Cerkev v Ukrajini skuša biti blizu ljudem s stiski?
Prav v teh dneh Cerkev v prvi vrsti spodbuja ljudi k miru, da bi imel vsak v svojem srcu mir, ker to je najbolj pomembno. Ker veste, ko živite v taki situaciji, je prva zadeva, da hočeš braniti z vsemi možnimi stvarmi, tudi z orožjem. Nuncij je spodbudil ljudi, da je naše orožje mir, Jezus Kristus, ki nas pošilja, da gradimo mir med ljudmi.
Kaj pa sodelovanje z drugimi krščanskimi Cerkvami?
V Ukrajini je Rimokatoliška cerkev v manjšini, en odstotek nas je. Sami veste, da odnosi med Cerkvami niso najlepši, ni dialoga, takšnega kot bi si želeli. A prav v tej situaciji, kot je bila včeraj, se ni videlo, kdo je pravoslavni, kdo je rimokatoli, kdo grkokatolik ... Vsi smo bili združeni v tej molitvi.
