Kolednike sprejeli tudi Pahor, Janša in Zorčič

Slovenija | 06.01.2022, 13:03 Marjana Debevec

Današnji praznik Gospodovega razglašenja ali Svetih treh kraljev nas usmerja izven naših verskih in narodnih meja. Trije modri, ki so se prišli poklonit Jezusu, so bili namreč pogani. Tako je to tudi začetek misijonskega delovanja Cerkve.

Trije modri z Vzhoda bi lahko mirno uživali svoje življenje, saj so imeli vsega dovolj in dober položaj v družbi. Vendar so se pustili nagovoriti, niso se ustavili v lenobi ali apatiji, ampak so iskali nekaj več, je pri dopoldanski maši v baziliki sv. Petra poudaril papež Frančišek. Ta sveti nemir se po njegovem rodi iz želje. »Včasih živimo v duhu parkiranosti. Živimo zaparkirani brez zagona želja, kar nas vleče navzdol. Zato bi bilo dobro, če bi se vprašali, na kakšni točki smo na našem potovanju vere. Ali nismo že predolgo zablokirani znotraj naše konvencionalne, zunanje in formalne vernosti, ki ne ogreje več srca in ne spremeni življenja?«

Kriza, v kateri se je znašla naša družba, je tudi posledica tega, da nimamo več pravih želja, niti želje po Bogu, je dejal sveti oče. Trije modri pa nas učijo, da se je treba vsak dan znova odpraviti na pot, da potrebujemo vprašanja, preko katerih nam v srcu govori Bog, in veliko poguma. Kot so se oni vrnili domov po drugi poti, smo tudi mi poklicani iskati vedno nove poti. Ključen trenutek pa je bila njihova počastitev Novorojenega Jezusa. »Samo če bomo znova pridobili okus po čaščenju, bomo obnovili tudi naše želje.« Zato nas je sveti oče povabil k slavljenjski molitvi, ki pa zahteva tudi veliko mero ponižnosti, kot je poudaril pred opoldansko molitvijo. Tako bomo tudi v najbolj temni noči videli svetlo zvezdo Gospoda.

Trije modri predstavljajo različne narode, zato je današnji praznik tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Otroci pa tudi odrasli se med božičem in praznikom Gospodovega razglašenja odpravijo obiskovat ljudi po domovih. Pojejo božične pesmi, voščijo ljudem praznike in prinašajo koledniški blagoslov. Obenem pa tudi zbirajo darove, ki bodo namenjeni slovenskim misijonarjem po svetu. »Tukaj vidim predvsem veliko veselja otrok, ki želijo sodelovati v dobrodelnem smislu, v dobrodelni akciji,« je za naš radio pojasnil škofijski animator za misijone Slavko Kalan.

So pa koledniki dopoldne obiskali predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika vlade Janeza Janšo in predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča.

Kolednikom se je zahvalil premier Janez Janša

Predsednik vlade Janez Janša se je kolednikom zahvalil za obisk, za ohranjanje tega lepega slovenskega krščanskega običaja in za pomoč kolednikov tistim, ki so pomoči potrebni. Zahvalil se je tudi slovenskim misijonarjem, ki so v stoletjih po celem svetu ne samo širi krščanstvo, ampak tudi pomagali ljudem, kar počnejo še danes. Prav tako se je zahvalil ravnatelju Misijonskega središča Slovenije, ki s svojimi sodelavci zbira finančna sredstva in tako pomaga slovenskim misijonarjem. Predsednik vlade je ob tem spomnil, da je kot znak spoštovanja do slovenskih misijonarjev pred letom dni Petra Opeko, misijonarja slovenskega rodu, ki deluje na Madagaskarju, in njegovo humanitarno organizacijo Akamasoa predlagal za Nobelovo nagrado za mir za leto 2021. "To kar je Peter Opeka naredil na Madagaskarju izpričuje to, da se da. Njegovo delo poznajo mnogi voditelji po Evropi in svetu. Prav tako po celem svetu cenijo delo drugih slovenskih misijonarjev." Ob tem je dejal, da bomo nominacijo Petra Opeke za Nobelovo nagrado za mir še ponovili.

Koledovanje je običaj, ko koledniki od božiča do praznika svetih treh kraljev obiskujejo hiše in različne institucije ter s pesmijo - kolednico oznanjajo veselo oznanilo in voščijo srečo ter zdravje. Koledniki po koledniški pesmi in voščilu tradicionalno zaprosijo za pomoč otrokom iz dežel, kjer delujejo slovenski misijonarji. Letošnja koledniška akcija bo namenjena gradnji dodatnih učilnic na Madagaskarju, kjer deluje misijonar Janez Mesec; gradnji sanitarnih prostorov v Etiopiji, kjer deluje misijonarka Polona Dominik; zidavi novih hiš v Albaniji, kjer deluje misijonarka s. Vida Gerkman; gradnji sanitarij in opremi za knjižnico v Mozambiku, kjer deluje misijonarka s. Zvonka Mikec; obnovi otroškega igrišča v Kazahstanu, kjer deluje misijonar p. Miha Majetič; gradnji dodatnih razredov v šoli za predšolske otroke na Madagaskarju, kjer deluje misijonar Anton Kerin; gradnji I. stopnje osnovne šole v Senegalu, kjer deluje misijonarka Polona Švegelj; ter obnovi cerkve sv. Polikarpa v Turčiji, kjer deluje nadškof Martin Kmetec.