Slavi Košir
Jakob Čuk
Meta Potočnik
Dr. Lovro Šturm (foto: STA)
Dr. Lovro Šturm | (foto: STA)

Naš gost: In memoriam dr. Lovro Šturm

12.12.2021, 11:48 Mateja Subotičanec

» Če imamo pravico do varnosti in do življenja brez strahu, potem smo dolžni ustvarjati razmere, v katerih lahko vsak človek varnost tudi uživa. Če imamo pravico do sodelovanja v političnem življenju lastne države in pravico, da si izberemo politične predstavnike, potem smo dolžni z vsemi močmi sodelovati in tako zagotoviti, da so izbrani najboljši predstavniki. Če imamo pravico do dela pod pravičnimi in primernimi pogoji, da zagotovimo spodobno raven življenja zase in za svoje družine, smo dolžni, da z delom in svojimi sposobnostmi naredimo kar največ.«

Tako je pred leti zapisal profesor dr. Lovro Šturm, ki je v štiriinosemdesetem letu prestopil prag večnosti in nam zapustil trdna izhodišča za nadaljnje utiranje poti demokraciji. In to ne le na pravnem področju.

Pokojni profesor dr. Lovro Šturm je bil minister za šolstvo in šport, minister za pravosodje, predsednik Ustavnega sodišča in predsednik Zbora za republiko. Bil je redni profesor za upravno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti in predstojnik Inštituta za javno upravo Pravne fakultete in kasneje imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Bil pa je tudi komendator reda sv. Gregorja Velikega in od leta 1999 član Malteškega viteškega reda. O tem je nekaj besed povedal tudi v oddaji Naš gost, ki smo jo posneli pred dvajsetimi leti.

Za izjemen prispevek pri uveljavljanju pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti je 2020 prejel srebrni red za zasluge Republike Slovenije.

S svojim znanstvenoraziskovalnim in pedagoškim delom je pomembno prispeval k razvoju študija prava, pa tudi k razvoju slovenske pravne misli.

Na tehtnici pravice tudi dolžnosti

Kot predsednik Ustavnega sodišča je v slovenski prostor skupaj z nekaterimi sodelavci vnesel nekatera načela, ki so bila pravosodju nedemokratičnega enoumja precej tuja in neznana.

Spominjali se ga bomo tudi po vidni vlogi pri razgradnji totalitarne ureditve. Njegovo prizadevanje pri uveljavljanju načel ustavne demokracije je imelo poseben poudarek na varovanju verske svobode.

Dr. Lovro Šturm je veliko prispeval k oblikovanju doktrine svobodne in demokratične družbe, pravnih načel vladavine prava, načela sorazmernosti, predpostavk pravne države, pravne omejitve oblasti, varstva zasebne lastnine in posameznikove svobode. V Društvu Pravnik so ob slovesu od tega velikega moža zapisali: »Izjemen čut za pravičnost ga je v vlogi ministra za pravosodje vodil pri oblikovanju programa sodnih zaostankov.

»Kot eden vodilnih teoretikov slovenske pravne misli je s svojimi pogledi in z razlago Ustave Republike Slovenije pustil sledi generacijam študentov prava. Z neusahljivo energijo je bil predan delu in izzivom v številnih pravniških, pedagoških in znanstvenoraziskovalnih krogih. Izjemnega pomena je tudi njegova založniška dejavnost, v okviru katere je v naš prostor prinašal nove ideje, ki so bile vse zakoreninjene v klasični evropski demokratični in pravni misli. Neprestano se je zavzemal za prepoznanje dobrega.«

Za Revijo Tretji dan je pokojni dr. Lovro Šturm zapisal:

»Prizadevanja za uresničitev odgovorne svobode duha na področju izobraževanja se v institucionalni obliki pokažejo v pluralizmu šolskih oblik in tipov šol. Svoboda izobraževanja zagotavlja ustanavljanje zasebnih šol z lastnimi pedagoškimi in svetovnonazorskimi poudarki. To omogoča pluralizem izobraževalnih ustanov, kar zagotavlja polje svobode v širšem smislu svobodne demokratične družbene ureditve.

Človekove pravice in človekova svoboda so neločljivo povezane tudi s poznavanjem in priznavanjem človekovih dolžnosti. Zato ni presenetljivo, da se pripravlja nova mednarodna deklaracija in sicer o človekovih dolžnostih. Osnutek tega dokumenta našteva sedem glavnih grehov moderne družbe in sicer:

  • politika brez načel
  • trgovina brez morale
  • bogastvo brez dela
  • izobrazba brez vrednot
  • znanost brez humanosti
  • brezvestno uživaštvo
  • želje po uspehu brez truda in odpovedi.

Da ne bi prišlo do takih odklonov, lahko pripomore tudi obrnjeno zlato pravilo, ki zagotavlja pravične medčloveške odnose. Pravilo, naj drugim ne storimo tega, kar ne želimo, da drugi storijo nam, kaže dopolniti z njegovo pozitivno obliko, ki pravi: delaj drugim to, kar želiš, da drugi storijo tebi. In naprej: če imamo pravico do življenja, potem imamo tudi dolžnost, da življenje spoštujemo.

Če imamo pravico do svobode, smo dolžni spoštovati tudi svobodo drugih. Če imamo pravico do varnosti in do življenja brez strahu, potem smo dolžni ustvarjati razmere, v katerih lahko vsak človek varnost tudi uživa. Če imamo pravico do sodelovanja v političnem življenju lastne države in pravico, da si izberemo politične predstavnike, potem smo dolžni z vsemi močmi sodelovati in tako zagotoviti, da so izbrani najboljši predstavniki.

Če imamo pravico do dela pod pravičnimi in primernimi pogoji, da zagotovimo spodobno raven življenja zase in za svoje družine, smo dolžni, da z delom in svojimi sposobnostmi naredimo kar največ. Če imamo pravico do svobode misli, prepričanja in veroizpovedi, smo dolžni spoštovati misli, prepričanja in verska načela vseh drugih.

Če imamo pravico do izobraževanja, potem smo se dolžni učiti kar najbolj poglobljeno in kjer je mogoče, svoje znanje in izkušnje deliti z drugimi. In nazadnje, če imamo pravico izkoriščati naravna bogastva, potem smo dolžni spoštovati zemljo in obnavljati ter skrbeti za njene naravne vire.«

Pravnika in politika dr. Lovra Šturma bomo ohranili v lepem in hvaležnem spominu. Spominsko oddajo Naš gost najdete med našimi podcasti.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Naš gost

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Dolina (photo: Župnija Dolina) Dolina (photo: Župnija Dolina)

Dolinski zvonovi utihnili po več kot tisoč letih

Po odredbi tržaškega sodišča so v Dolini pri Trstu v torek zasegli zvonove mogočnega zvonika župnije sv. Urha. Tamkajšnji župnijski upravitelj Klemen Zalar je nad dejanjem razočaran. Razlog naj bi ...

Gostje 4. Svetovalnice na temo covida so bili: dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. Alojz Ihan in dr. Bojana Beović (photo: Svetovni splet, Rok Mihevc) Gostje 4. Svetovalnice na temo covida so bili: dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. Alojz Ihan in dr. Bojana Beović (photo: Svetovni splet, Rok Mihevc)

Covid: Neodgovorjena vprašanja

V Svetovalnici smo se posvetili preostalim vprašanjem, ki ste jih pred časom postavili poslušalci na temo epidemije in cepljenja. Ali se lahko težave z obrabo sklepov povečajo po prebolelem ...