Obdobje Merklove končano, na čelo vlade v Nemčiji stopil Scholz

Svet | 13.12.2021, 10:51 Helena Križnik

Nemčija je odprla novo poglavje. Na zvezni ravni je prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. Socialdemokrati, liberalci in Zeleni so prepričljivo potrdili sporazum o sodelovanju ter ga tudi podpisali, bundestag je nato prižgal zeleno luč novemu kanclerju. Olaf Scholz in njegova pretežno levosredinska vlada sta že kmalu po prisegi zavihala rokave, kljub neizkušenosti večjega dela ministrske ekipe na sto dni miru za uvedbo v delo ne moreta računati. Trenutna zdravstvena kriza namreč terja takojšnje ukrepanje.

Scholz ob prisegi ni izrekel dodatka »naj mi Bog pomaga«

Scholzu je kanclerski položaj zaupalo 395 poslancev. Izvolitev ni bila pod vprašajem, saj imajo Scholzevi socialdemokrati ter liberalci in Zeleni, ki ob njih tvorijo tako imenovano koalicijo semaforja, v parlamentu udobno večino. Ko je predsednik Nemčije Frank-Walter Steinmeier po tajnem glasovanju v bundestagu Scholzu predal potrdilo o imenovanju, je ta prisegel pred poslanci, pri čemer ni izrekel dodatka »naj mi Bog pomaga«.

V zunanji politiki bo pretres najmanjši

Prisegla je tudi prihodnja ministrska ekipa. Socialdemokrati bodo vodili šest resorjev, med drugim za notranje zadeve, zdravje, obrambo ter delo in socialne zadeve. Liberalci bodo na čelu štirih, vključno s finančnim. Zeleni so si izborili pet resorjev, med drugim zunanjega ter ministrstvo za gospodarstvo in podnebno politiko. »V zunanji politiki bo pretres najmanjši. Najzanimiveje bo gledati, kako se bo razvijal odnos do enega največjih problemov evropske zunanje politike, to je odnos do Rusije, kakšen bo odnos do Severnega toka 2 in tako naprej,« je za naš radio ocenil politični analitik dr. Aleš Maver.

Vsaj simbolno velike spremembe pričakuje v notranji politiki. »Nekako je ta koalicija v sporazumu o sodelovanju izpostavila nekaj točk, ki kažejo, da bo tudi Nemčija šla po podobnih tirnicah kot ZDA v zadnjih desetih letih.«

Maver pričakuje tudi kak bizaren ukrep s področja zaščite okolja

Ena osrednjih točk 177 strani dolge koalicijske pogodbe je sicer reševanje podnebnega vprašanja, kar v Nemčiji niti ni nič neobičajnega, a z Zelenimi v vladi se na tem področju lahko zgodi marsikaj. »V naslednjih letih tukaj pričakujem tudi kak bizaren ukrep za dejansko ali domnevno zaščito okolja, ki bo verjetno za del nemške javnosti zelo neprijeten,« je poudaril dr. Maver.

Nemška družba osredotočena na nujnost dokončne ustavitve novega koronavirusa

Novo vlado v Berlinu sicer v prvi vrsti čaka soočanje z novim koronavirusom. »Glede na to, da postaja minister za zdravje eden socialdemokratskih prvoborcev in zagovornikov relativno ostre linije v boju proti epidemiji Karl Lauterbach, mislim, da ni pričakovati bistvenih sprememb. Poleg tega mislim, da je nemška družba, drugače kot slovenska, vseeno tudi po letu in pol epidemije še vedno nekako bolj osredotočena na nujnost, da se jo poskuša dokončno ustaviti. Tu je vsaka nemška vlada v boljšem položaju kot zdajšnja slovenska oz. kot bi bila tudi kakšna druga slovenska,« je ocenil dr. Maver.

Po 16 letih se od kanclerskega urada poslavlja Merklova

Zaradi ukrepov v boju proti novemu koronavirusu svojemu nasledniku neposredno po izvolitvi ni mogla zaželeti sreče nekdanja kanclerka Angela Merkel. Ni namreč smela v parlamentarno dvorano in je slovesnost ob Scholzevi prisegi spremljala z galerije. Merkolova se je s čela vlade v Berlinu poslovila po 16 letih.

Merklova odgovorna za vsebinsko izpraznjenje zmernega konzervativnega bloka

Nemčijo vsaj na zunaj pušča v relativno dobrem stanju, je menil dr. Maver. Tega ne more trditi za Evropsko unijo. Da ni takšna, kot je bila leta 2005, ko je Merklova prevzela vodenje vlade v Berlinu, po besedah dr. Mavra v prvi vrsti ni njena krivda. Zagotovo pa je odgovorna za vsebinsko izpraznjenje Krščansko demokratske unije Nemčije in posledično Evropske ljudske stranke. »Ti dve stranki oz. nemška stranka in zveza strank, sta v primerjavi z letom 2005 popolnoma neprepoznavni. Mislim, da je to največji problem sodobne Evropske unije.«

Zmerni konzervativni blok je, tako dr. Maver, v Zahodni Evropi v celoti podlegel diktatu socialno-liberalnih trendov. »Ni problem, če te trende zastopajo liberalci, socialdemokrati, Levica in Zeleni. Problem pa je, če zoper to nima nič ponuditi zmerni konzervativni tabor in to se je v času vladanja Merklove zgodilo.«

Nastop pretežno levosredinske vlade, ki jo je sestavil Scholz, po besedah dr. Mavra med drugim ponuja priložnost za Krščansko demokratsko unijo Nemčije. »Da opravi temeljito inventuro, da spet bolj vzpostavi svoj konzervativni profil.«

Nova vlada v Berlinu izziv za Katoliško in Evangeličansko cerkev v Nemčiji

Če bodo socialdemokrati, liberalci in Zeleni uresničevali vse zapisano v koalicijski pogodbi, bosta pred določenim izzivom tudi Katoliška in Evangeličanska cerkev v državi. »Razmisliti bosta morali, ali je pot, ki sta jo ubirali v zadnjih desetletjih, to je pot popolnega sozvočja med cerkeveno hierarhijo in nekimi nosilci družbene moči oziroma oblasti, res prava. Ali pa se bo morala Cerkev na določenih področjih bolj jasno izpostaviti za neka svoja temeljna izhodišča.« Ob tem velja spomniti, da v Nemčiji verujoči plačujejo poseben davek, iz katerega je nato financirana Cerkev. »Če vlada ne bo zaprla pipice, kar si nekateri želijo, potem bistvenih sprememb ne bo,« je dodal dr. Maver.