Mateja F. Novljan
Andrej Novljan
Marjana Debevec
Podpisniki poudarjajo vlogo pedagogov pri gradnji narodove kulture in državljanskosti (foto: Peter Gregorčič)
Podpisniki poudarjajo vlogo pedagogov pri gradnji narodove kulture in državljanskosti | (foto: Peter Gregorčič)

Podpisniki ogorčeni zaradi ogorčenih šolnikov

08.12.2021, 11:01 Tanja Dominko

V Sloveniji naj se začne široka strokovna in obče državljanska razprava o tem, kakšno šolstvo imamo in kakšnega bi glede na ustavo in evropske vrednote 21. stoletja morali imeti, je v odprto pismo zapisalo 27 posameznikov, med njimi pisatelj Boris Pahor, nekdanji minister Žiga Turk in podpredsednica stranke Glas za otroke in družine Metka Zevnik. Oglasili so se ob številnih kritikah predstavnikov pedagoške stroke do zadnjega predloga zakona o organiziranosti in financiranju vzgoje in izobraževanja. Del stroke namreč meni, da gre za slab in neutemeljen zakon, s katerim se podira sedanji šolski sistem.

Še posebej nasprotujejo predlogu spremembe sestave svetov vrtcev in šol. Zbrali so tudi 24.224 podpisov zaposlenih proti spremembi sestave svetov, nasprotuje jim tudi 80 odstotkov članov združenja osnovnošolskih ravnateljev. Med drugim so proti tudi v šolskem sindikatu Sviz, v Skupnosti vrtcev Slovenije, v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije.
Podpisniki omenjenega odprtega pisma, med katerimi so tudi pravniki Matej Avbelj, Boštjan Brezovnik in Jernej Letnar Černič, pa opozarjajo, da novela med drugim zakon dopolnjuje tudi z dodatnim ciljem vzgoje in izobraževanja, ki poudarja slovensko kulturo in evropske vrednote. "Zakon, ki tega ne bi zahteval, bi bil namreč protiustaven. Pedagoška stroka, ki temu nasprotuje, pa očitno ne razume bistva svojega poslanstva v demokratični in pravni državi. Kot taka torej ni pedagoška in še manj stroka," so prepričani. Ta "v bistvu že tri desetletja pred koristi otrok, pred cilj ustvarjanja aktivnih državljank in državljanov, vzgojenih v slovenski kulturi in evropskih vrednotah, očitno postavlja svoje parcialne, sindikalne, neredko tudi politične interese," so bili ostri.
Zato predlagajo tudi razpravo o tem, kdo vodi slovensko šolstvo ter kdo in kako poučuje in vzgaja naše otroke. V nadaljevanju lahko pismo preberete v celoti.

Pod pismo se je podpisal tudi Boris Pahor
Pod pismo se je podpisal tudi Boris Pahor © Peter Gregorčič

Kdo nasprotuje slovenski kulturi in evropskim vrednotam v javnem šolstvu?
Država mora za svoj obstoj zagotoviti temeljne predpostavke. Prva med njimi so državljanke in državljani. V njihovem imenu in zanje se namreč izvaja državna oblast v sistemu, ki ga imenujemo demokracija. Demokracijo pa lahko izvajajo samo državljani kot politični subjekti (cives), če imajo ustrezno znanje in državljansko zavest kot odraz kulture države in civilizacije, katere del so.
Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Slovenski Demos je že ob osamosvojitvi, še posebej pa z referendumom za pristop k Evropski uniji, torej dvakrat, izrazil plebiscitarno soglasje, da Republika Slovenija je in ostane evropska Slovenija. Kot narod s svojo slovensko kulturo smo se samoohranili skozi stoletja, da bi lahko, kot smo zadnjih trideset let, živeli kot del svobodne Evrope, ponosni na njeno kulturno, versko in humanistično dediščino, iz katere so se razvile univerzalne vrednote nedotakljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic, svobode, demokracije, enakopravnosti in pravne države. Vse to so zapovedi, ki vejejo iz slovenske ustave in evropskega prava, katerega del smo.
Prav zato se spodaj podpisani danes oglašamo z nejevero in zgražanjem nad javnim in ostrim nasprotovanjem slovenske pedagoške stroke, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med cilje vzgoje in izobraževanja uvrsti dodaten cilj, ki poudarja slovensko kulturo in evropske vrednote.

Prav zato se spodaj podpisani danes oglašamo z nejevero in zgražanjem nad javnim in ostrim nasprotovanjem slovenske pedagoške stroke, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med cilje vzgoje in izobraževanja uvrsti dodaten cilj, ki poudarja slovensko kulturo in evropske vrednote. Zakon, ki tega ne bi zahteval, bi bil namreč protiustaven. Pedagoška stroka, ki temu nasprotuje, pa očitno ne razume bistva svojega poslanstva v demokratični in pravni državi. Kot taka torej ni pedagoška in še manj stroka.

Zakon, ki tega ne bi zahteval, bi bil namreč protiustaven. Pedagoška stroka, ki temu nasprotuje, pa očitno ne razume bistva svojega poslanstva v demokratični in pravni državi. Kot taka torej ni pedagoška in še manj stroka. Pri njenem javnem delovanju jo očitno vodijo prav tisti motivi, ki jih sama očita demokratično izvoljenim poslancem Državnega zbora. Namreč politika, in to v njih samih.
Epidemija, v katero je bila Slovenija, tako kot ves preostali svet, pahnjena v zadnjih dveh letih, je pokazala, kako globok je slovenski državljanski primanjkljaj. Ta se odraža v izrazito pomanjkljivi družbeni zavesti, da smo vsi skupaj na istem čolnu, ki ga prežema slovenska kultura in evropske vrednote, in da moramo drug do drugega izkazovati strpnost, sočutje in solidarnost. Zavračanje vzgoje in izobraževanja o slovenski kulturi in evropskih vrednotah je najlepši dokaz, da vzrok za nastale razmere v največji meri izvira v socializacijskem procesu, v katerem so naši otroci zaupani slovenskemu šolstvu in domnevni pedagoški stroki.
Ta v bistvu že tri desetletja pred koristi otrok, pred cilj ustvarjanja aktivnih državljank in državljanov, vzgojenih v slovenski kulturi in evropskih vrednotah, očitno postavlja svoje parcialne, sindikalne, neredko tudi politične interese. Tako ravnanje je zavržno: do otrok, do njihovih staršev, ki šolam svoje otroke zaupajo v vzgojo in izobraževanje, pa tudi do države, ki jo je slovenski narod ustvaril šele potem, ko je v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikoval svojo narodno samobitnost. S pristopom, kot ga danes zagovarjajo predstavniki pedagoške stroke te narodne samobitnosti in slovenske državnosti v Evropski uniji ne bi dosegli nikoli. Prav tako pa ta pristop ogroža same temeljne vrednostne predpostavke za obstoj slovenske države v prihodnosti. S tako šolo in šolniki je slovenski narod dobesedno obsojen na izumrtje, slovenska demokracija pa na potop, ki se je v veliki meri že začel.
Spodaj podpisani zato pozivamo, da se v Republiki Sloveniji začne široka in vključujoča, strokovna in obče državljanska razprava o tem, kakšno šolstvo v Sloveniji dejansko imamo, kdo ga vodi, kdo in kako poučuje in vzgaja naše otroke, in kakšno šolstvo bi glede na ustavo in evropske vrednote 21. stoletja zares morali imeti.


Boris Pahor
dr. Matej Avbelj
Marko Balažic
dr. Peter Gregorčič
mag. Agneza Florjančič
dr. Boštjan Brezovnik
dr. Janez Cerkovnik
dr. Boštjan Ferk
dr. Petra Ferk
dr. Urška Florjančič
Sandi Igličar
dr. Gorazd Justinek
Mirjam Kopše
mag. Janez Kunc
Marija Lebar
dr. Jernej Letnar Černič
Metka Oblak
dr. Jernej Podlipnik
Amedeja Rodman
dr. Luka Martin Tomažič
dr. Nada Trunk Širca
dr. Boštjan M. Turk
dr. Žiga Turk
Ivana Zajc
dr. Ciril Zevnik
dr. Luka Zevnik
Metka Zevnik

Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc) Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc)

Cerkev v Sloveniji dobila štiri nove duhovnike

»Vsak nov duhovnik je za Cerkev vir veselja in znamenje upanja, da nam Gospod daje duhovnih poklicev in da so še tisti, ki slišijo Božje povabilo in nanj odgovorijo,« pravi predsednik Slovenske ...

Nuncij Jean-Marie Speich (photo: Rok Mihevc) Nuncij Jean-Marie Speich (photo: Rok Mihevc)

Nuncij Speich: Slovenija je presegla samo sebe

Apostolski nuncij Jean Marie Speich je ob 30-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo sinoči sprejel diplomatski zbor, predstavnike države, Cerkva in ...

Novi predsednik vlade Robert Golob (photo: Nebojša Tejić, STA) Novi predsednik vlade Robert Golob (photo: Nebojša Tejić, STA)

Golobov kalifat

Težko sem prebiral knjigo, ki opisuje trpljenje maloštevilnih kristjanov v Iraku, Siriji in okolici. Težko pa zato, ker je bilo mučno brati opis mučenj. Najprej so zahtevali, da so kristjani ...

Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc) Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc)

To so letošnji novomašniki

V Sloveniji imamo letos štiri novomašnike, trije so iz ljubljanske nadškofije, eden pa iz novomeške škofije. To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako so slišali ...