Dr. Pavel Poredoš o cepljenju, cepivih, stranskih učinkih in pogoju PCT

Pogovor o | 30.09.2021, 15:10 Marjana Debevec Alen Salihović

V oddaji Pogovor o smo gostili zdravnika in predsednika Slovenske medicinske akademije dr. Pavla Porédoša. Spregovoril je o varnosti cepiv, neželenih učinkih, poteku epidemije pa tudi o ukrepih za zajezitev epidemije.

Tisoč smrti na sto tisoč necepljenih

Nobeno zdravilo ni povsem varno, tako je tudi s cepljenjem. Vendar pa so zapleti po prebolelem covidu neprimerljivo pogostejši, kot po cepljenju. »Na sto tisoč cepljenih je resnih zapletov mogoče prešteti na prste obeh rok, medtem ko tisti, ki pa se ne cepijo, in zbolijo za covidom, lahko računajo z eno odstotno umrljivostjo. Torej lahko pričakujemo najmanj tisoč smrti na sto tisoč necepljenih.«

Kljub tem podatkom smo Slovenci po odnosu do cepljenja in na sploh spoštovanja ukrepov za zajezitev širjenja okužb žal med slabšimi državami v Evropi. »Glede na statistiko nas glede na na naš odnos do virusa, do cepljenja, uvršča na dno evropske lestvice. Za nami so samo še nekatere nekdanje real socialistične države, kot je Romunija, Bolgarija, deloma tudi Hrvaška.«

"Kadar gre za nacionalni interes, običajno levi in desni stopijo skupaj."

Med razloge je dr. Poredoš navedel splošno stanje v družbi, ki ga ustvarjajo tudi nekateri osrednji mediji, lažne novice na spletu in razdeljenost politike. Kadar gre za nacionalni interes, običajno levi in desni stopijo skupaj. Pri nas žal ni tako. »Poglejte, na Danskem so virus tako rekoč premagali, ker je politika enotno nastopila k razreševanju problema in so pozvali ljudi k cepljenju. Danes je več kot 90 odstotkov Dancev cepljenih in se je tako rekoč javno življenje odprlo.«

Za ukrepi namreč stoji stroka in ne vlada, kar pri nas pogosto pozabljamo. Pozabljamo pa tudi na grožnjo, ki jo večanje števila okužb predstavlja zdravstvenemu sistemu. »Ta grožnja je zelo resna, bi rekel skoraj celo katastrofalna. Namreč z maksimalnimi napori smo premagali prvi in drugi val epidemije. Vendar to, kar se nam sedaj dogaja: če se večji del slovenske populacije ne bo precepil, potem lahko računamo s tem, da bomo dejansko naleteli na ozka grla.« Intenzivne enote se namreč polnijo, k sreči zaradi precepljenosti manj kot bi bilo pričakovati glede na epidemično sliko. Za zajezitev epidemije bi se po besedah dr. Poredoša moralo cepiti še dodatnih 20 do 30 odstotkov Slovencev.