Dr. Aleš Maver | (foto: STA)
Kakšno koalicijo v Nemčiji po volitvah pričakuje dr. Aleš Maver?
Svet Marcel Krek
Po tesnem izidu volitev v Nemčiji še ni jasno, kdo bo na kanclerskem položaju po 16-ih letih nasledil Angelo Merkel. Največ možnosti imata Socialdemokratska SPD in njen kanclerski kandidat Olaf Scholz, ki sta s 25,7 odstotki za zgolj odstotek in pol premagala konservativno unijo CDU/CSU Armina Lascheta. Možne so številne koalicije, zato se obetajo zanimiva pogajanja.
Že kmalu po zaprtju volišč je SPD-jevski kandidat za kanclerja Olaf Scholz, sicer finančni minister v vladi Angele Merkel, zmagoslavno dejal, da so številni državljani in državljanke njegovo stranko obkrožili, ker si želijo menjave v vladi, njega pa da si želijo za novega kanclerja. Ob tem je potrdil odločenost za sestavo koalicijske vlade. Kanclerski kandidat unije CDU/CSU Armin Laschet medtem kljub sicer tesnemu izidu in občutnemu padcu podpore iz zadnjih volitev leta 2017 poraza še ne priznava, poudaril je, da je bil vsak glas zanje glas proti levo usmerjeni vladi. Tako Scholz kot Laschet si bosta v vlado prizadevala privabiti liberalno FDP, ki jim je sicer bližje sodelovanje s CDU/CSU, in zelene, ki jim je bliže SPD.
Kot pravi dr. Aleš Maver z mariborske Filozofske fakultete, sta mogoči obe kombinaciji, tako naveze SPD, liberalcev in zelenih, kot tudi CDU/CSU, liberalcev in zelenih. »Predlog tako voditelja liberlancev kot voditelja zelenih je bil, da se najprej zeleni in liberalci dogovorijo, kdo bo popustil in se odpovedal koaliranju s tisto stranko, ki mu je bližja.«
Po Mavrovem mnenju pa obstaja še tretja možnost. »Edina kombinacija v kateri bi sodelovali samo dve stranki je samo še velika koalicija, se pravi krščanski demokrati in socialni demokrati. Te možnosti ne izključujem. Lahko se zgodi da bo po več krogih pogajanj, podobno kot leta 2017, ko je Angela Merkel naredila eno svojih največjih napak, s tem, da je vztrajala pri veliki koaliciji namesto t.i. jamajške koalicije z liberalci in zelenimi. In tudi tokrat se zna zgoditi, da bo na koncu ostala velika koalicija, seveda verjetno pod vodstvom socialdemokrata Olafa Scholza."
Prisluhnite celotnemu pogovoru z dr. Alešom Mavrom.
V parlament sta se uvrstili še skrajni, leva Levica z nekaj manj kot 5 odstotno podporo, kar je sicer pod parlamentarnim pragom, a ji trije neposredno osvojeni mandati kljub temu zagotavljajo vstop v bundestag in desna Alternativa za Nemčijo z dobrimi 10 odstotki glasov, ki je visoko podporo zabeležila predvsem v nekdanjih vzhodnonemških državah.
