Morje, pršut, teran, oljke, češnje in tudi odprto okno v svet - Slovenija jih ne bi imela brez Primorcev

Slovenija | 15.09.2021, 12:54 Helena Križnik

Primorska je bila po koncu prve svetovne vojne priključena Italiji, ki v preteklosti ni skrivala apetitov po tem ozemlju, kjer živijo Slovenci. Velik del Primorske je bil k matični domovini vrnjen šele po drugi svetovni vojni, kar je omogočila pariška mirovna pogodba, ki je začela veljati 15. septembra 1947. Tega se danes spominjamo z državnim praznikom.

Po koncu prve svetovne vojne skoraj tretjina našega naroda živela v drugi državi

Priključitev Primorske Italiji po koncu prve svetovne vojne je pomenila veliko tragedijo za naš narod. Po besedah zgodovinarja dr. Renata Podbersiča je močno osiromašila tisto, kar je že sodilo pod takratno Jugoslavijo in s tem tudi Slovenijo. »Ne pozabimo: Skoraj tretjina naroda je takrat živela v drugi državi. Slovenci, torej Notranjska oziroma Kranjska, Štajerska, Prekmurje, Koroška itn., so živeli brez nas Primorcev. Govorimo o dobrih 300 tisoč rojakih, ki so bili v okviru kraljevine Italije že od začetka podvrženi poitalijančevanju, še pred nastopom fašizma.«

Dr. Podbersič si Slovenijo težko predstavlja brez Primorcev

15. september 1947 je tako datum, ki je v narodni zavesti pustil močan pečat, saj je večina Primorcev znova postala del matične domovine. »Brez nas si težko zamišljam Slovenijo. Ne toliko zaradi samega geografskega okvira - morja ne bi bilo, pa pršuta, terana, češenj, oljk itn. - ampak tudi zato, ker je kritična masa Primorcev tako pomembna, tako velika in dejansko odpira okno v svet proti Zahodu, da si upam trditi, da slovenska država ne bi obstajala brez Primorcev,« je za Radio Ognjišče poudaril Podbersič.

V njegovem spominu ob tem ostajajo vsi rojaki, ki so ostali na drugi strani meje, čeprav danes živimo skupaj v Evropski uniji. »A vendarle se z nostalgijo in še posebej kot zgodovinar oziram na Trst in Gorico kot pomembni mesti, središči, ki sta ostali v Italiji. Seveda nanju gledam tudi kot na stoletni slovenski središči, ki sta in še vedno vplivata tudi na matično domovino.«

Primorci posebni tudi zaradi klime

Kaj je tisto, kar dela Primorce posebne? Med drugim klima, je prepričan Podbersič. »Ta vpetost med gore na severu in morje na jugu nas dela drugačne. To se pozna tudi v naši govorici, ki je melodična, ki ima veliko izposojenk od zahodnih sosedov, predvsem iz italijanščine, furlanščine, zato bi vsem dragim poslušalcem Radia Ognjišče po goriško voščil vesel praznik, lepo bodite in fajn se imejte!« Podbersič podpira današnji državni praznik in se veseli življenja v Sloveniji. Verjame, da podobno meni večina rojakov.

Janša zaželel ponosno praznovanje dneva vrnitve Primorske k matični domovini

Dan vrnitve Primorske k matični domovini je uzakonila prva vlada Janeza Janše, na kar je premier spomnil v letošnji poslanici. Kot je pojasnil, je to storila tudi iz odgovornosti do generacij primorskih Slovencev, ki jih trpljenje in preizkušnje niso zlomili, ampak le še okrepili. Državljanom je zaželel ponosno praznovanje.