Papež pred Marijinim kipom v Šaštinu | (foto: Divisione Produzione Fotografica)
Papež sklenil obisk na Slovaškem: Če se Cerkev ustavi, zboli
Slovenija Marjana Debevec
Papež je z dopoldanskim obiskom Marijinega romarskega svetišča sedmih žalosti v Šaštínu sklenil svoje tridnevno potovanje po Slovaški. S svetim očetom je somaševal tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
Slovaška je danes praznovala s papežem Frančiškom, ki je iz papamobila dolgo pozdravljal množico vernikov, zbrano pred Marijinim svetiščem v Šaštinu. Povabil jih je, naj vedno ostanejo na poti, naj se nikoli ne ustavijo. »Ko se Cerkev ustavi, zboli. Ko se škofje ustavijo, Cerkev zboli. Ko se duhovniki ustavijo, zboli Božje ljudstvo.«
Ob današnjem prazniku Žalostne Matere Božje je papež spomnil, da Marija pod križem preprosto ostane, ne pobegne pred bolečino, ne poskuša rešiti sebe in iskati duhovnih anastetikov. To je dokaz sočutja, je dejal sveti oče. »Tudi mi se ob pogledu na žalostno Mater Božjo odprimo veri, ki postane sočutje; ki podeli življenje z ranjenim; ki trpi s tistim, ki mora na ramenih nositi težki križ,« je še dejal sveti oče med mašo v Šaštinu in poudaril, da takšna vera ni abstraktna, ampak vstopi v življenja ljudi.
Velik praznik je bil včeraj popoldne tudi za romsko skupnost, ki je s pesmimi navdušeno sprejela papeža Frančiška. Zatrdil jim je, da je Cerkev njihov dom ter da predsodki samo poglabljajo razlike med ljudmi. Osamitev določenih skupin namreč povečuje jezo. Zato je po njegovih besedah edina pot za mirno sožitje integracija.
Ne živimo kot v mehiških nadaljevankah
Sledilo je še srečanje s 25 tisoč mladimi. Dejal jim je, da nismo del serijske proizvodnje, ampak smo edinstveni in svobodni. Na svetu smo zato, da bi živeli ljubezensko zgodbo z Bogom. »Resnična izvirnost, prava revolucija je upor proti kulturi začasnega, pomeni preseganje nagona, - pomeni ljubiti za vse življenje s svojim celotnim bitjem. Nismo tukaj zato, da bi samo preživeli, ampak da bi iz življenja nekaj naredili. V velikih zgodbah, ki ste jih gotovo brali, sta vedno dve sestavini: ena je ljubezen, druga je pustolovščina, junaštvo. Če želite življenje narediti veliko, potrebujete oboje: ljubezen in junaštvo, dati življenje brez polovičarstva. Prosim, ne dovolite, da bi vam dnevi življenja minevajo kot v mehiških nadaljevankah.«
Danes se veliko govori o ljubezni, je mladim dejal papež, vendar pa v resnici vsak misli le sam nase. »Dragi mladi, ne pustite, da vas pogojuje to, kar ne gre, zlo, ki prevladuje. Ne pustite se ujeti žalosti, obupu tistih, ki pravijo, da se ne bo nič spremenilo. Če verjamemo v to, bomo zboleli za pesimizmom ter ostareli že kot mladi. Danes obstajajo mnoge razdiralne sile, mnogi krivijo vse in vsakogar ter širijo negativizem – so pravi strokovnjaki pritoževanja. Pritoževanje in pesimizem nista krščanska; Gospod ne mara žalosti in tega, da se delamo žrtve. Nismo narejeni za to, da bi imeli obraz na zemlji, ampak da bi usmerili pogled k Nebu, k drugim ljudem, v družbo,« je mladim še dejal papež Frančišek.
Tudi sicer so bili vsi njegovi govori na Slovaškem spodbuda k temu, da kristjani postanemo graditelji dialoga v vseh okoljih našega življenja.
