Bitka med kaosom in redom
Slovenija | 28.09.2021, 14:30 Marta Jerebič
V zadnjem času nas obkrožajo besede, kot so: kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?
Red potrebujejo že majhni otroci, sicer je vsa njegova okolica v kaosu.
Iskanje reda je tisto, kar človeka oblikuje in ga vzgaja v normalno bitje. A danes se zdi, da je težko priti že do soglasja o tem, kaj je red.
Čeprav je red širok pojem, lahko rečemo, da so na ravni skupnosti oziroma države osnovni red tisočletja vzpostavljali naravni zakoni. Za našo civilizacijo to pomeni deset božjih zapovedi. Te so v zadnjih 50 letih postale tarča posmehovanja in posledično izbrisa. Padajo pod pretvezo svobode. V nedeljo je tako padla ena zadnjih utrdb v Evropi na področju zaščite življenja od spočetja naprej. San Marino je na referendumu podprl splav. Švica je glasovala za istospolne zakonske zveze in posvojitve otrok, ki postajajo predmet trgovanja. Evtanazija je na dnevnem redu skoraj povsod v Evropi. Zvestoba je redka vrlina. Kraje, korupcija in laži so nekaj povsem običajnega, zlasti v politiki in gospodarstvu. Obožujemo na stotine bogov, kakor nekomu pač paše v nekem trenutku.
Ljudje si jemljemo svobodo, ki nam ne pripada. In kjer je vse dovoljeno, nastane kaos.
Ko ni zakonov, ki sledijo naravnemu redu, in nekoga, ki bi jih izvajal, ljudje hitro postanejo kot živali, ki se pod okriljem noči lahko prebudijo v zveri. Zavezani resnici pa se iz strahu zavijajo v spiralo molka.
Zato nas morajo voditi ljudje, ki so zavezani naravnemu redu. Le to bo preprečilo kaos.
Tako je jasno, da nam ne morejo vladati ljudje, ki zagovarjajo nebrzdano svobodo, čeprav se ravno slednji na prihodnjih volitvah ponujajo kot rešitev iz kaosa.
Ne morejo nam vladati nasilni protestniki, ljudje, ki pozivajo k državnemu udaru, žaljivi in napadalni triglavski kolesarji ali teoretiki zarot, ki so preživeli že kar nekaj napovedanih datumov, ko naj bi se sprožili čipi, pa se do zdaj ni zgodilo še nič.
Prav neverjetno je, kako je Janševa vlada obtožena vseh vrst izmov, medtem ko so države, ki so že uspele vzpostaviti red oziroma življenje po pandemiji, to storile z enakimi vzvodi. PCT Slovenci dojemamo kot prisilo, Danci na primer kot pot do sreče. Slovencem predstavlja tesnobo, Dancem normalno življenje.
Seveda je bila Danska v drugačnem položaju, ko se je začela pandemija. Dojemanje skupnosti in prispevka vsakega posameznika za skupnost je bilo in je na povsem drugi ravni. Slovenci pa žal nadaljujemo tradicijo razklanosti.
Vsaka moralna avtoriteta bo rekla, da je rešitev v vrnitvi k izviru. Zgodovina je pokazala, da so narodi oziroma civilizacije, ki niso našle več poti k izviru, propadle. Zato je nujno, dokler nam pogled še seže do izvira, da se vsak posameznik in skupaj odpravimo na pot. Lahko je vmes kaos, a Alfa in Omega, Prvi in Zadnji, Začetek in Konec je red.